018-395/2005 Psihiatrična klinika Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic mag. Metke Cerar in Vesne Cukrov kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje prostorov za obdobje pet let, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Cleaning d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.12.2005 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 601.280,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.10.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za čiščenje prostorov za obdobje 5 let. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 95/05, z dne 28.10.2005, pod številko objave Ob-28975/05 ter v Uradnem listu Evropskih skupnosti, št. 209/2005, z dne 28.10.2005, pod št. objave 206095-2005.

Iz enotnega obrazca za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb je razvidno, da je naročnik dne 28.11.2005 izvedel javno odpiranje ponudb ter da je v postopku oddaje javnega naročila prejel 4 pravočasne ponudbe.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 26.11.2005, ki ga je naročnik prejel dne 29.11.2005. Vlagatelj najprej navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil zahteve (npr. sodobna raven kakovosti, sodobna organizacija, ustrezni standardi, ustrezno izobraževanje, ustrezna kadrovska struktura), ki naj bi bile do te mere nedefinirane, da jih ponudniki ne bi mogli izpolniti na nedvoumen način. Vlagatelj meni, da je naročnik s tem povzročil neprimerljivost ponudb ter kršil načelo enakopravnosti med ponudniki.
Kot drugo kršitev očita vlagatelj naročniku postavitev pogoja, da mora ponudnik izkazati en referenčni posel v zadnjih treh letih v trajanju najmanj 6 mesecev, pri čemer se kot le-tak šteje čiščenje bolnišnice ali socialnovarstvenega zavoda. Vlagatelj ugovarja, da sporni pogoj ni v zadostni meri specificiran, saj bi se moral opis reference nujno nanašati tudi na samo površino objekta. Vlagatelj ugotavlja, da je tako zahtevana referenca v nasprotju z 42.a. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj dejansko ne preverja ponudnikove sposobnosti za izvajanje konkretnega javnega naročila (čiščenje objekta površine 26.289 m²) in zato ni povezana s predmetom javnega naročila. Vlagatelj meni, da je tako postavljen pogoj diskriminatoren.
Zadnja vlagateljeva navedba iz zahtevka za revizijo se nanaša na določbo Splošnih navodil ponudnikom iz razpisne dokumentacije, v kateri si je naročnik pridržal pravico naknadno spreminjati cene, postavljene v ponudbi. Vlagatelj opozarja, da je takšno naročnikovo ravnanje neposredno v nasprotju z ZJN-1 in pomeni kršitev načel enakopravnosti ponudnikov in načela transparentnosti.
Vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila v celoti in zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 29.11.2005 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v zvezi s prvo vlagateljevo navedbo poudarja, da so njegove tehnične zahteve za izvedbo javnega naročila jasne in nedvoumne; s pojmi, ki jih kot sporne navaja vlagatelj, je želel le poudariti, da si želi visoko kakovostno čiščenje, ne predstavljajo pa nikakršnih posebnih meril, na podlagi katerih bi ocenjeval prispele ponudbe, temveč so bili namenjeni kot smernice oz. pomoč ponudnikom pri izdelavi zahtevane tehnologije čiščenja. Naročnik poudarja, da takšne zahteve niso pomembne v fazi oddaje javnega naročila, temveč v fazi izvedbe javnega naročila, zaradi česar naj bi bili vlagateljevi očitki preuranjeni.
V zvezi s pogojem referenc naročnik opozarja, da je zanj za priznanje reference določenemu ponudniku bistveno le, da je le-ta že imel izkušnjo s specifiko čiščenja bolnišničnih ali tem primerljivih prostorov, ni mu pa pomembna površina čiščenih prostorov.
Glede zadnjega vlagateljevega očitka naročnik ugotavlja, da gre pri sporni določbi za splošna navodila ponudnikom, ki se nanašajo na vse možne postopke javnih naročil, kar naj bi izhajalo tudi iz same dikcije določila. Naročnik navaja, da v tem postopku nikakor ne bo naknadno spreminjal cen, ob tem pa še poudarja, da je vlagateljev očitek s tem v zvezi v tej fazi postopka preuranjen.
Naročnik nazadnje opozarja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo popolnoma neutemeljen in da gre očitno le za poslovni interes vlagatelja za zavlačevanje postopka, saj kot obstoječi izvajalec storitve računa mnogo višjo ceno, kot so ponujene v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 1.12.2005, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 6.12.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je sprva presojala utemeljenost vlagateljevih navedb glede nedefiniranosti nekaterih naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Pri tem je ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, poglavju E 02 "Tehnične zahteve naročnika", v točki 2 "Zahtevana tehnologija in kakovost čiščenja" med drugim določil: "Izvajalec se z oddajo ponudbe na tem javnem razpisu zavezuje, da bo v svojem delovnem procesu vzpostavil in vzdrževal sodobno raven kakovosti čiščenja v skladu z zahtevami naročnika. To bo dosegel z ustrezno tehnološko definiranostjo procesa čiščenja, sodobno organizacijo, sodobnimi metodami in tehnikami ter informatiko o spremljanju kakovosti po kontrolni tehnologiji v skladu z ustreznimi standardi za čiščenje bolnišnic in tehnologijo v skladu z izbrano ponudbo izvajalca. Izvajalec mora imeti v ta namen ustrezno: â??
- izdelano kontrolno tehnologijo za nadzor svojega dela, z ustrezno kadrovsko strukturo zaposlenih;
- zagotovljeno ustrezno izobraževanje delavcev iz osnov higiene v bolnišnici in preverjanje znanja osebja; â??
- urejen videz delavcev z ustreznimi oznakami, spremljanje urejenosti in obnašanja delavcev â??".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da so termini "sodobna raven kakovosti čiščenja", "ustrezna tehnološka definiranost procesa čiščenja", "sodobna organizacija", "sodobne metode in tehnike", "ustrezni standardi za čiščenje bolnišnic", "ustrezna kadrovska struktura zaposlenih", "ustrezno izobraževanje delavcev" in "ustrezne oznake" nedoločni in nejasni ter v nasprotju z določilom prvega odstavka 23. člena ZJN-1 ne omogočajo ponudnikom, da bi na njihovi osnovi pripravili pravilno ponudbo. Posledično lahko takšna dvoumnost pripelje do neprimerljivosti in neenakopravnega obravnavanja ponudb v fazi ocenjevanja ponudb, s čimer bi naročnik posegel v temeljna načela javnega naročanja. Skladno z navedenim je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu šteti kot utemeljenega.

V zvezi z vlagateljevim očitkom naročniku, da bi moral pri pogoju "reference" le-tega natančneje specificirati z določitvijo vrednostnega praga glede površine referenčnega objekta, Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da je naročnik povečini avtonomen pri oblikovanju določil razpisne dokumentacije, zato ZJN-1 načeloma ne posega v določanje potreb naročnika, na podlagi katerih le-ta opredeli posamezne elemente predmeta javnega naročila. V domeni naročnika je, da določi, katera in koliko meril oziroma pogojev bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži oziroma pragove jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil. Zakonska omejitev pa obstaja v tem, da posamezna določila razpisne dokumentacije in način ocenjevanja oziroma izpolnjevanja le-teh ne smejo biti določeni tako, da bi jim bilo mogoče očitati neupravičeno diskriminatornost do posameznih ponudnikov.
Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v poglavju B 01 od ponudnikov zahteval "podatke o vsaj eni sklenjeni pogodbi ponudnika na področju predmeta javnega naročila v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu v zadnjih treh letih". Kot dokazilo je naročnik zahteval izpolnjeno izjavo na obrazcu OBR-BO1 ter priloženo fotokopijo pogodbe o sklenjenem poslu v zadnjih treh letih, ki je trajal vsaj 6 mesecev. Naročnik je še določil, da so priznane reference na področju čiščenja prostorov v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu pogoj za sodelovanje v postopku javnega naročila.
Iz zahtevka za revizijo gre ugotoviti, da vlagatelj meni, da bi moral naročnik pri postavljenem pogoju "nujno določiti tudi vrednostni prag glede površine referenčnega objekta", torej da bi moral reference določiti še strožje. Državna revizijska komisija pri tem ponovno opozarja, da je postavitev pogojev popolnoma v domeni naročnika, ter da ponudniki načeloma lahko le-tem ugovarjajo kvečjemu v primeru, ko so prestrogo in/ali diskriminatorno določeni, ne morejo pa od naročnika zahtevati postavitev strožjih, bolj specifičnih ali kakorkoli drugačnih pogojev. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je zahteva naročnika po izkazovanju referenčnega posla oblikovana na način, ki ne diskriminira ponudnikov. Vlagatelj ravno tako ni uspel izkazati, da bi zahtevana referenca ne bila povezana s predmetom javnega naročila, zato je potrebno obravnavano vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

Glede navedbe vlagatelja, da si je naročnik v razpisni dokumentaciji v nasprotju z ZJN-1 pridržal pravico do naknadnega spreminjanja ponujenih cen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta utemeljena. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju A 04 "Splošna navodila ponudnikom", točki XXIII med drugim določil, da bo pri ocenjevanju ponudb, ki ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije, za vsako ponudbo določil primerljivo ponudbeno ceno s prilagoditvijo cene v ponudbi, in sicer bodisi z odpravo napak, z oceno elementov ponudbe, ki so skladni z zahtevami razpisne dokumentacije, njihova vrednost pa je odvisna od konkretnega posla ali okoliščin, ki ponudnikom niso znane, z ustreznimi uskladitvami za upravičene spremembe, odstopanja ali alternativne ponudbe, ali z ustreznimi uskladitvami zaradi popustov ali drugih sprememb cen.
Državna revizijska komisija opozarja, da je eno temeljnih zakonitosti javnega naročanja prepoved spreminjanja ponudbe po roku za oddajo ponudb, ki velja tako za ponudnika kot naročnika. Edino izjemo od tega pravila določa ZJN-1 v 54. členu, kjer naročniku dovoljuje od ponudnikov zahtevati dopolnitev ali pojasnilo že predloženih dokumentov. Hkrati je v istem členu določeno, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno, ter da sme izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb.
Iz analize navedenega člena gre ugotoviti, da je naknadno spreminjanje cen, kot si ga je v razpisni dokumentaciji pridržal naročnik, v nasprotju z ZJN-1, zato gre slediti tudi tej vlagateljevi navedbi.

Spričo navedenega je potrebno vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugoditi, predmetni postopek oddaje javnega naročila pa v celoti razveljaviti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 100 točk za konferenco s stranko, 2% materialnih stroškov, DDV ter 200.000,00 SIT za plačilo takse za revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne stroške priznala vse priglašene stroške razen stroškov za konferenco s stranko, torej stroške v višini 401.280,00 SIT + 200.000,00 SIT za plačilo revizijske takse, kar skupaj znese 601.280,00 SIT. Višja stroškovna vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.12.2005

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljublja

Natisni stran