018-417/2005 Mestna občina Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužina kot predsednika senata ter članov Francija Kodela in Vesne Cukrov kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SAVA, družba za upravljanje in financiranje d.d., škofjeloška 6, Kranj, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 05.01.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št.: 67-0007/2005-47/11, z dne 15.11.2005.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 608.012,00 SIT, v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.06.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj". Za predmetno javno naročilo je naročnik objavil javni razpis po odprtem postopku v Uradnem listu RS, št. 89/05, z dne 07.10.2005, pod številko objave Ob-26804/05, ter v Uradnem listu Evropske unije, z dne 04.10.2005, pod številko objave 2005/S 191-188150. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.11.2005, je razvidno, da je naročnik prejel dve ponudbi.

Naročnik je dne 15.11.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 67-0007/2005-47/11, iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal ponudniku IC Dom d.o.o., Nazorjeva ulica 1, Kranj, ki je predložil skupno ponudbo s partnerjema v skupini, in sicer Primorje d.d., Vipavska 3, Ajdovščina in Globus trgovina d.o.o., Dunajska 158, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). V citiranem obvestilu o oddaji javnega naročila je naročnik zapisal, da ponudba vlagatelja ni bila pravilna, saj ni bila v skladu z zahtevo razpisne dokumentacije, zato jo je izločil iz nadaljnje obravnave.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.11.2005, zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ter s posebnim dopisom, z dne 16.11.2005, ki ga je naročnik prejel dne 23.11.2005, zahteval vpogled v spisovno dokumentacijo naročnika v zvezi z vodenjem postopka oddaje javnega naročila in v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izdal dne 22.11.2005 ter vlagatelju dovolil vpogled v dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila in v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki niso označeni kot poslovna skrivnost, dne 25.11.2005.

Vlagatelj je dne 02.12.2005 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 05.12.2005, zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da je naročnik izbral ponudnika, katerega ponudba ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, saj njegova ponudba ni pravilna, primerna in sprejemljiva, zato bi jo moral naročnik izločiti iz nadaljnje obravnave. Naročnik v postopku ni pridobil dveh pravilnih ponudb, zato bi moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti po odprtem postopku oziroma po postopku s pogajanji brez predhodne objave tako, da bi k oddaji ponudb povabil oba ponudnika.

V navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik v 7. točki določil način dokazovanja sposobnosti, vrsto zahtevanih dokumentov, opis le-teh pa je natančno navedel v obrazcu št. 5 - dokazila o sposobnosti ponudnika, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, kjer je v točki 1.7 med statusnimi pogoji navedel, da morajo ponudniki predložiti v svoji ponudbi "dokazilo o lastništvu nepremičnine (prostorov/objekta)" ter jasno in nedvoumno navedel, da morajo ponudniki predložiti "zemljiško-knjižni izpisek za predmetno nepremičnino, ki jo ponuja ponudnik na tem javnem razpisu, iz katerega bo razvidno, da je predmetna nepremičnina prosta bremen" oziroma "potrdilo zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki dokazuje, da je ponudnik lastnik bremen proste nepremičnine, ki jo ponuja na javnem razpisu". Naročnik je tudi zahteval, da mora predloženi dokument odražati aktualno stanje ter zahteval kot pogoj, da mora biti prostor/objekt/lokacija bremen prosto. Iz naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da izbrani ponudnik ponuja neopremljene adaptirane prostore v poslovni stavbi Globus, Koroška cesta 4 v Kranju na parc. št. 300, vlož. št. 2093 k.o. Kranj, ki v naravi predstavljajo poslovne prostore v 1. in 2. nadstropju v celoti ter poslovne prostore - delno v kleti, v pritličju in v 3. nadstropju. V obrazložitvi odločitve je tudi navedeno, da je izbrani ponudnik predložil tudi zemljiško-knjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je partner v skupini, to je Globus Trgovina d.o.o. lastnik prostorov v objektu Globus, saj iz zemljiške knjige nesporno pravilno izhaja, da je navedeni partner solastnik prostorov v objektu Globus do 84/100 idealnega deleža. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02) v 65. členu določa pojem solastnine, ki je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, pri čemer vsakemu od solastnikov pripada računsko določen idealni delež te stvari. Solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari. Glede na navedeno je stvar, ki je v solastnini več solastnikov, mogoče samostojno odtujiti le v idealnem delu, ne pa v realnem delu, ki bi v naravi npr. predstavljal točno določeno stanovanje ali poslovni prostor ali celo celotno etažo določenega objekta. Zato izbrani ponudnik v svoji ponudbi lahko ponudi le idealni del nepremičnine parc. št. 300 k.o. Kranj, na kateri stoji objekt Globus. Glede na zahtevo naročnika, ki je kot dokazilo o izključnem lastništvu nepremičnine, določil izpisek iz zemljiške knjige oziroma potrdilo zemljiške knjige, je lahko ponudnik naročniku ponudil poslovne prostore, ki predstavljajo del stavbe, samo v primeru, če bi za le-te imel v zemljiški knjigi že vzpostavljeno etažno lastnino, ki omogoča knjiženje izključne lastninske pravice na delu stavbe oziroma da bi imel v zemljiški knjigi že vložen predlog za vzpostavitev etažne lastnine, kar bi bilo razvidno iz plombe na zemljiško-knjižnem izpisku in priloženih listin. Glede na navedeno izbrani ponudnik ne izpolnjuje statusnega pogoja iz obrazca št. 5 pod točko 1.7 dokazilo o lastništvu nepremičnine, saj ponuja realno določene poslovne prostore v objektu, na katerem ima le solastninsko pravico v idealnem delu do 84/100.

Naročnik je v obrazcu št. 5 pod točko 1.7 kot pogoj določil tudi, da mora biti nepremičnina, ki jo ponuja ponudnik v svoji ponudbi, prosta vseh bremen. V obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila je naročnik ugotovil, da je na nepremičnini, ki jo ponuja izbrani ponudnik, sicer vpisana plomba (hipoteka), vendar je priložil zemljiškoknjižni predlog za izbris zastavne pravice - hipoteke ter zaznambe izvršljivosti terjatve pri 84/100 idealnega deleža nepremičnine parc. št. 300 ZK vl. št. 2093 k.o. Kranj, ki je vpisana v zemljiški knjigi ter izbrisno pobotnico Banke Celje d.d., s katero le-ta dovoljuje, da se pri nepremičnini 84/100 idealnega deleža parc.št. 300 ZK vl. št. 2093 k.o. Kranj, izbriše zastavna pravica - hipoteka ter izbriše zaznamba neposredne izvršljivosti. Vlagatelj ugotavlja, da je pri vpogledu v zemljiško-knjižni izpisek, z dne 14.11.2005, ugotovil, da drži, da je na nepremičnini parc. št. 300 k.o. Kranj vpisana plomba št. 6725/2005, to je vknjižba pridobitve hipoteke, in plomba št. 6726/2005, vknjižba prenehanja hipoteke. Oba predloga je dne 03.11.2005 vložila Banka Celje d.d. Naročnik je popolnoma napačno ugotovil, da drugi predlog pod plombo št. 6726/2005 briše prvega pod plombo št. 6725/2005, saj sta v C3 listu zemljiško-knjižnega izpiska knjiženi dve hipoteki:
1. Dn.št. 2014/2005 na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, z dne 15.04.2005, je knjižena skupna hipoteka pri nepremičnini parc.št. 300 k.o. Kranj na 84/100 idealnega deleža Globus trgovine d.o.o. kot glavni nepremičnini za terjatev upnice Banka Celje d.d. v znesku glavnice 4.000.000,00 EUR s p.p..
2. Dn.št. 6725/2005 na podlagi notarsko overjene pogodbe o ustanovitvi maksimalne hipoteke, z dne 26.10.2005, se pri nepremičnini parc.št. 300 k.o. Kranj na 45/100 idealnega deleža Globus trgovina d.o.o. vknjiži maksimalna hipoteka v zavarovanje terjatev do najvišjega zneska 9.800.000,00 EUR v korist imetnika Banka Celje d.d..
Kot izhaja iz zemljiško-knjižnega predloga z listinami (Dn.št. 6726/2005) je Banka Celje d.d. izbranemu ponudniku dovolila zbris hipoteke, navedene pod Dn. št. 2014/2005, za znesek glavnice 4.000.000,00 EUR s p.p., knjižene pri parc. št. 300 k.o. Kranj na 84/100 idealnega deleža Globus trgovina d.o.o., nesporno pa še vedno ostaja živa maksimalna hipoteka pod Dn.št. 6725/2005, knjižena pri parc. št. 300 k.o. Kranj na 45/100 idealnega deleža Globus trgovina d.o.o.. Vlagatelj poudarja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ne navaja idealnega deleža, ki ga ponuja, pač pa navaja realni delež v objektu na parc. št. 300 k.o. Kranj. Naročnik je v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila navedel, da izbrani ponudnik ponuja solastni idealni delež 84/100, iz česar sledi, da je izbrani ponudnik naročniku ponudil obremenjeno nepremičnino in bi ga moral naročnik izločiti iz nadaljnje obravnave. Tudi v primeru ugovora izbranega ponudnika, da ponuja le 39/100 idealnega deleža parc.št. 300 k.o. Kranj, pa še vedno obstajata dva razloga za izločitev njegove ponudbe in sicer: tako kot lastninska tudi zastavna pravica v primeru solastnine ne more biti na realnem delu stvari, kot tudi na realnem delu stvari ne more biti izvzeta ter ker je izbrani ponudnik dal v svoji ponudbi netočne informacije, da so namreč predmet njegove ponudbe prostori v objektu Globus do 84/100 idealnega deleža. Vlagatelj ugotavlja, da je nepremičnina, ki je predmet ponudbe izbranega ponudnika, obremenjena, zato je njegova ponudba nepravilna, saj ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije in nesprejemljiva, ker ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji zahtevanih pogojev.

Vlagatelj glede na dejstvo, da izbrani ponudnik ponuja nepremičnino, ki je v solasti več oseb, postavlja vprašanje upravljanja s to nepremičnino. Kot določa Stvarnopravni zakonik v 5. odstavku 67. člena, je za upravljanje take nepremičnine potrebno soglasje vseh solastnikov. Izbrani ponudnik bi zato ponudbi moral priložiti soglasje vseh solastnikov, da se strinjajo s spremembo načina rabe objekta Globus na parc. št. 300 k.o. Kranj, ki pa ga ni priložil. Ponudba izbranega ponudnika je zato nesprejemljiva, ker ne zagotavlja naročniku, da bo lahko spremenil način rabe ponujenega objekta v knjižnično dejavnost, s tem pa ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določenih pogojev.
Vlagatelj opozarja na 13. alineo 3. člena ZJN-1, ki določa, kdaj je ponudba pravilna in na 2. člen Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04), ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v 16. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da bo poravnal celotno kupnino za prostore z delnimi plačili, predvidoma na način, naveden v razpisni dokumentaciji, v letih 2005 do 2007 v določenih zneskih, ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe, ter da naj bi bil končni račun izstavljen naročniku najkasneje v začetku meseca julija 2007. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi navedel, da se plačilni pogoji lahko spremenijo, vendar le ob upoštevanju višine sredstev, ki jih naročnik lahko zagotovi v posameznih letih. Naročnik je pri zahtevi glede načina plačil, določenega v razpisni dokumentaciji, vztrajal tudi v odgovoru na vprašanje potencialnega ponudnika, dne 21.10.2005. Iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil drugačen način plačila od zahtevanega v razpisni dokumentaciji, pri čemer bi prvi obrok zapadel v plačilo v mesecu decembru 2005, v letu 2006 ne bi zapadel v plačilo noben obrok, ampak bi drugi obrok zapadel v plačilo v mesecu februarju 2007, tretji obrok bi zapadel v plačilo februarja 2008, četrti pa novembra 2007. Ker ponudba ne izpolnjuje zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije glede plačilnih pogojev, ni pravilna, hkrati pa le-ti predstavljajo tudi eno od meril za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da morajo biti v primeru, ko ponudnik ponudi že zgrajene prostore, le-ti adaptirani/rekonstruirani v skladu s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in prostorsko ustrezati zahtevam naročnika tako, da bodo pripravljeni za tehnični prevzem najpozneje do 30.04.2007. Naročnik je po pregledu tehničnih pogojev in zahtev v ponudbi izbranega ponudnika ugotovil, da opisan poseg v prostore ne pomeni adaptacije ampak rekonstrukcijo, zato vlagatelj opozarja, da se v skladu s 3. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - u.p.b) rekonstrukcija lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja, ki pa za začetek adaptacije ni potreben. Vlagatelj zato opozarja, da je izbrani ponudnik predložil naročniku netočno informacijo o tem, kaj pomenijo predvideni posegi, s katerimi bo predmetne poslovne prostore tehnično in prostorsko uskladil s tehničnimi in prostorskimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti. Vlagatelj meni, da bi se naročnik morebitni negotovosti glede opredelitve posegov, s katerimi naj bi se ponujeni poslovni prostori tehnično in prostorsko uskladili s tehničnimi in prostorskimi zahtevami naročnika, lahko izognil s tem, da bi kot pogoj za dokazovanje sposobnosti ponudnika zahteval predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja, iz katerega bi bilo razvidno, da ima ponudnik pridobljena vsa ustrezna dovoljenja, potrebna za novogradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta. Vlagatelj meni, da bi bilo v morebitnem ponovljenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila ali v postopku s pogajanji brez predhodne objave potrebno kot pogoj za dokaz o sposobnosti ponudnika zahtevati tudi predložitev potrebne dokumentacije za dejanski začetek gradnje poslovnih prostorov.

Naročnik je v obrazcu št. 10 določil tehnične in prostorske pogoje, ki jih mora ponuditi ponudnik v svoji ponudbi ter v obrazcu št. 19 podal natančnejši opis arhitekturno gradbenih del, strojnih instalacij in elektro instalacij. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da v tehničnem delu ne ustreza zahtevam naročnika. Izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni zagotovil skupnega vhoda za vse obiskovalce, kot je to zahteval naročnik v obrazcu št. 19, ampak so predvideni najmanj trije vhodi. Izbrani ponudnik prav tako ni zagotovil ločenega vhoda v objekt od drugih prostorov v zgradbi. Izbrani ponudnik je ponudil tretje nadstropje za javno parkirišče, na katerem naj bi bilo 100 parkirnih mest, vendar je vlagatelj po ogledu tega prostora ugotovil, da je le 96 parkirnih mest, od tega jih 9 ne ustreza predpisom, iz česar sledi, da je izbrani ponudnik podal netočne informacije in bi moral biti iz tega razloga izločen. Iz mnenja o statični ustreznosti medetažnih konstrukcij zaradi spremembe namembnosti - Globus Kranj, izdelano s strani IRMA institut za raziskavo materialov in aplikacije d.o.o., Ljubljana, z dne 02.11.2005, je razvidno, da zahtevana koristna obtežba v prostorih knjižnice, ki naj bi bila 500 kg/m2, ni dokazana. Prav tako ni preverjena potresna odpornost objekta skladno s sedanjimi predpisi. Izbrani ponudnik ni navedel, na kakšen način bo zagotovil energetsko varčen objekt, ki je bil zgrajen pred 30 in več leti. Ponudba izbranega ponudnika zato ni sprejemljiva, saj ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev. Izbrani ponudnik ni ponudil možnost širitve prostorov v prihodnosti znotraj objekta ali z dograditvijo, kot je zahteval naročnik, iz lokacijske informacije za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih, ki je priložena ponudbi izbranega ponudnika, pa celo izhaja, da nadzidave in dozidave obstoječe stavbe niso dovoljene, zato je tudi iz tega razloga treba njegovo ponudbo šteti kot nepravilno. Iz tehničnega opisa izbranega ponudnika tudi izhaja, da ni sledil zahtevam naročnika glede uporabljenih materialov in zato ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije in sicer za talne obloge, strope in stene.

Vlagatelj navaja, da nekateri prostori, ki so opisani v tehničnem opisu zahtevanih prostorov izbranega ponudnika, niso navedeni v zbirniku površin niti v tlorisih zahtevanih površin izbranega ponudnika, naročnik pa jih v razpisni dokumentaciji tudi ni zahteval. Izbrani ponudnik bi te prostore moral navesti tudi v zbirniku površin, v tem primeru pa bi nesporno prekoračil seštevek zahtevanih površin in bi bila njegova ponudba za naročnika nesprejemljiva iz tehničnih razlogov. Iz tega sledi, da je izbrani ponudnik tudi v tem primeru predložil naročniku netočne informacije, zato bi morala biti njegova ponudba izločena.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je izbrani ponudnik predhodno ponudil naročniku v predkupno upravičenje prostore, ki so predmet njegove izbrane ponudbe, vendar je površina teh prostorov večja. Vlagatelj meni, da bi zaradi navajanja različne kvadrature ponujenih prostorov moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika.
Vlagatelj navaja, da so v tlorisih prostorov, ki jih ponuja izbrani ponudnik, nekatere nepravilnosti in nejasnosti in sicer:
Klet: ni vrisana pozicija parkirnega bibliobusa,
- Ni razvidna vozna pot dostopne klančine v klet, ki po prometnem režimu - enosmerna pot - onemogoča parkiranje bibliobusa,
- ni podana razmejitev in transportna pot ter manipulacija za vse ostale uporabnike v območju razkladalne rampe,
- ni opredeljena površina za dostop v območje arhiva in transportnega dvigala,
- razvidno je, da je možen dostop do prostorov knjižnice samo s tovornim dvigalom, dostop do njega pa je skozi prostore skladišča,
- v tehničnem opisu izbranega ponudnika je zagotovljen ločen dostop za zaposlene, ta pa ni grafično opredeljen,
- v tehničnem opisu izbranega ponudnika je naveden tudi obstoj servisnega jedra za zaposlene, vendar ga v tlorisu ni zaslediti.
Pritličje:
- dve razstavni vitrini s knjižnično vsebino pred objektom, ki uokvirjata glavni vhod v objekt, nista opredeljeni s površinami in lastništvom,
- glavno požarno stopnišče je odstranjeno, zgradi se novo osebno dvigalo s svojim posebnim vhodom, kar je vprašljivo s stališča požarne varnosti,
- ni opredeljena meja med pasažo in prostorom, namenjenim občasnim in stalnim umetniškim postavitvam.
Prvo in drugo nadstropje:
- vstopi in izstopi iz novega dvigala niso vizualno nadzorovani,
- obe etaži imata dostop samo preko glavnega stopnišča, drugih stopnišč ni, ker je ukinjeno požarno stopnišče, ki ni v površini knjižnice (ni dostopno obiskovalcem knjižnice) in ni drugih evakuacijskih poti v primeru požara ali nepredvidenih stanj, zato so zaposleni in obiskovalci ogroženi,
- napajanje dvorane s parkirišča izven delovnega časa knjižnice podaja dodaten vhod s prostora knjižnice, kar je z aspekta kontrole obiskovalcev nesprejemljivo.
Tretje nadstropje:
- novo dvigalo nima opredeljene strojnice in dostopa,
- izhod iz drugega nadstropja nima nujno potrebnega vetrolova,
- postavlja se vprašanje dostopa do javnega parkirišča v tretjem nadstropju v času obratovanja knjižnice, saj postane knjižnica prehoden prostor, uporaba dvigala namreč ne pomeni prave rešitve za ločitev obiskovalcev na tiste, ki imajo namen obiskati knjižnico in tiste, ki obiskujejo ostali program Globusa.
Vlagatelj tudi opozarja, da izbrani ponudnik ni navedel, da bo potrebna sanacija fasade in objekta oziroma iz predračuna ni razviden navedeni strošek. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval cene "ključ v roke", je po mnenju vlagatelja bruto cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, zavajajoča in netočna in bi ga zato naročnik moral izločiti iz nadaljnje obravnave.

Vlagatelj je predlagal, da naročnik razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku ter izvede nov postopek v skladu z določili ZJN-1.
Vlagatelj je tudi zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka in sicer odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, kar z vključenim 20 % davkom na dodano vrednost znaša 396.000,00 SIT ter stroške plačane takse v znesku 200.000,00 SIT, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Naročnik je dne 15.12.2005 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega ter kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka. Naročnik v obrazložitvi uvodoma navaja, da je izbrani ponudnik po prejemu kopije zahtevka za revizijo samoiniciativno poslal naročniku dodatne dokumente, s katerimi je želel, glede na navedbe v zahtevku za revizijo, naročniku dokazati, da v ponudbi ni predložil netočnih in zavajajočih podatkov. Glede navedbe vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, naročnik navaja, da po ponovnem pregledu razpisne dokumentacije in ponudbe ni ugotovil nepravilnosti v postopku in ne dvomi, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna ter prav tako ni ugotovil, da bi izbrani ponudnik predložil netočne in zavajajoče podatke. Naročnik je torej prejel eno pravilno in sprejemljivo ponudbo, ZJN-1 pa nima določila, da bi moral naročnik za oddajo javnega naročila pridobiti dve ponudbi, ampak ima diskrecijsko pravico izbrati tudi ponudbo edinega ponudnika, v kolikor je ponudba pravilna, primerna in zanj sprejemljiva.

Naročnik navaja, da je stališče vlagatelja, da izbrani ponudnik ni zadostil razpisnim pogojem, ker ponudnik oziroma partner v skupini ni lastnik prostorov v objektu Globus, ampak solastnik do 84/100 idealnega deleža, napačno. Izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje iz obrazca št. 5 - dokazila o sposobnosti ponudnika, pod točko 1.7, ki se nanaša na dokazilo o lastništvu nepremičnine, saj ima njegov partner v skupini, Globus trgovina d.o.o., na ponujeni nepremičnini izkazano solastninsko pravico v idealnem delu 84/100. Solastnina je oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari. Vsak solastnik lahko razpolaga s svojim idealnim deležem brez soglasja drugih solastnikov. Če pa je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. V predmetni zadevi noben izmed solastnikov ni uveljavljal svoje predkupne pravice, kar je razvidno tudi iz ponudbe izbranega ponudnika, zato je bilo razpolaganje z nepremičnino, v delu, ki se nanaša na ponujene prostore, zakonito. Navedbe vlagatelja, da je pri solastnini razdeljena zgolj lastnina, ne pa tudi stvar in da izbrani ponudnik zaradi statusa solastnika v svoji ponudbi lahko ponudi le idealni delež nepremičnine, so neutemeljene. Globus trgovina d.o.o., kot solastnik, ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu. V komentarju Stvarnopravnega zakonika k 25. členu je določeno, da se solastnika lahko dogovorita, da bosta soposest razdelila tako, da bo vsak od njiju izključno posedoval del nepremičnine, s tem da se lastninsko stanje ne spremeni, spremeni se le oblika posesti in s tem način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo. Da je v predmetni zadevi med solastniki dogovorjena delitev soposesti, izkazuje dejansko stanje na posesti na nepremičnini: vsakdo od solastnikov poseduje določen del nepremičnine. Iz vseh predloženih dokumentov v ponudbi in iz dokumentov, ki jih je izbrani ponudnik samoiniciativno dodatno predložil naročniku in izvedenskega poročila - določitev deležev, ni razvidno, da posestno stanje med solastniki ne bi bilo urejeno. Iz predloženih dokumentov izhaja, da izbrani ponudnik ponuja solastnino na nepremičnini, katera je fizično odmerjena na poslovne prostore v prvem in drugem nadstropju v celoti ter na poslovne prostore v kleti (del) in pritličju (del) ter tretjem nadstropju. Glede na navedeno je naročnik mnenja, da izbrani ponudnik ne ponuja idealnega deleža, temveč deljeno posest na predmetni nepremičnini in zato izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije.

Glede revizijske navedbe vlagatelja, da je nepremičnina, ki je predmet ponudbe izbranega ponudnika, obremenjena (ni prosta vseh bremen, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji), naročnik navaja, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj, določen v obrazcu št. 5, pod točko 1.7, saj iz dokumentov ne izhaja, da prostori, namenjeni knjižnici, ne bi bili prosti. Po mnenju naročnika si vlagatelj napačno razlaga plombi, ki sta bili dne 14. novembra 2005 vpisani pri nepremičnini parc. št. 300 k.o. Kranj. Iz dokumentacije izhaja, da je bila s prvo plombo Dn. št. 6725/2005 predlagana vknjižba pridobitve hipoteke na delu idealnega dela solastnine. Delitev idealnega dela je dopustna na podlagi 186. člena Zakona o zemljiški knjigi, na podlagi četrtega odstavka tega člena je dopustna tudi obremenitev idealnega deleža, ki je manjši od celotnega idealnega deleža. Pri partnerju v skupini Globus trgovina d.o.o. je bila zato na 45/100 deležu veljavno vknjižena maksimalna hipoteka v korist upnika Banke Celje d.d.. Naročnik tudi v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila ni zapisal, da drugi predlog pod plombo št. 6726/2005 briše prvega pod plombo št. 6725/2005, kot trdi vlagatelj. Iz dokumentov izhaja, da je bila s plombo št. 6726/2005 plombirana ustanovite (nove) hipoteke na 45/100 idealnega deleža, medtem ko je bil s plombo št. 6725/2005 plombiran izbris hipoteke na deležu 84/100 idealnega deleža, torej hipoteke, ki je bila ustanovljena v korist Banke Celje d.d. za znesek glavnice 4 mio EUR. Iz navedenega izhaja, da vlagatelj pravilno ugotavlja, da ostaja hipoteka, knjižena pri parc. št. 300 k.o. Kranj, v veljavi na 45/100 idealnega deleža Globus trgovina d.o.o.. Ni pa pravilna trditev vlagatelja, da izbrani ponudnik ponuja v odkup 84/100 solastnega deleža, je pa ta delež naveden kot obstoječi solastni delež na nepremičnini. Naročnik ugotavlja, da je predmet ponudbe realni delež s povsem konkretnimi izmerami, prostori pa so locirani in opredeljeni po etažah. Glede na celotno nepremičnino v idealnem deležu ponujena površina v izmeri 4.673,50 m2 predstavlja 39/100 idealnega deleža, ki je prost vseh bremen, kar izhaja iz predložene dokumentacije. Da prostori, namenjeni knjižnici, niso obremenjeni, je razvidno tudi iz pojasnila v zvezi z bremenom na 39/100 deleža na parc. št. 300 k.o. Kranj (prostori, namenjeni za osrednjo knjižnico Kranj), ki ga je po prejemu zahtevka za revizijo izbrani ponudnik posredoval naročniku in ga je dne 12.12.2005 izdala Pravno kadrovska služba Banke Celje d.d., kot hipotekarni upnik. Glede na navedeno naročnik ne dvomi, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna in sprejemljiva, saj izpolnjuje pogoj iz obrazca št. 5 pod točko 1.7.

V zvezi z revizijsko navedbo, da se glede na dejstvo, da je ponujena nepremičnina v solasti veš oseb, postavlja vprašanje upravljanja s tako nepremičnino, naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji res ni zahteval soglasja vseh solastnikov, saj ni vedel in ni mogel vedeti, kakšne prostore bodo ponudili ponudniki, ker gre pri predmetnem javnem razpisu za nakup neznanih prostorov. Naročnik ni dvomil o tem, da bi ostali solastniki nasprotovali spremembi rabe predmetne nepremičnine, kar se je potrdilo po samoiniciativni predložitvi soglasij in izjav ter pooblastil s strani solastnikov s strani izbranega ponudnika po prejemu zahtevka za revizijo.

V zvezi z opozorilom vlagatelja, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo in jo mora naročnik zavrniti, naročnik navaja, da ne more slediti navedbam vlagatelja, saj je izbral ponudbo, ki je pravilna, primerna in zanj sprejemljiva, zato ni bilo razloga za njeno zavrnitev.

Revizijsko navedbo, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določenih plačilnih pogojev, naročnik zavrača in navaja, da bo izbrani ponudnik izstavljal račune za poplačilo ponujene nepremičnine v skladu z njegovimi zahtevami. Ugotovitev vlagatelja, da bo račun, izstavljen v novembru 2006, zapadel v plačilo v mesecu februarju 2007, je pravilna, vendar naročnik ne more slediti navedbi vlagatelja, da s tem ni izpolnjen pogoj iz razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da je v odgovoru potencialnim ponudnikom glede tega vprašanja navedel, da naj bi zapadla v plačilo v letu 2006, vendar pa navedeno ni postavljeno kot absoluten pogoj, saj naročnik ni navedel "mora" ampak "naj bi", zato zapadlost računa ni izločilni pogoj.

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik predložil naročniku netočno informacijo o tem, kaj pomenijo predvideni posegi, s katerimi bo predmetne poslovne prostore tehnično in prostorsko uskladil s tehničnimi in prostorskimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, naročnik navaja, da tej navedbi ne more slediti ter da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo biti ponujeni prostori novogradnja, pač pa da so lahko novogradnja, lahko pa so že zgrajeni prostori, ki bodo do dokončnega prevzema adaptirani/rekonstruirani v skladu z njegovimi zahtevami.. Naročnik je zato v razpisni dokumentaciji določil, da si pridržuje pravico dati soglasje k projektom in da brez podanega soglasja s strani naročnika ponudnik ne sme začeti z gradnjo/rekonstrukcijo/adaptacijo ponujenih prostorov.

Glede očitka vlagatelja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval gradbenega dovoljenja, iz katerega bi bilo razvidno, da ima ponudnik pridobljena vsa ustrezna dovoljenja za novogradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta, naročnik navaja, da le-tega ni mogel in ni smel zahtevati, ker bi s tem kršil temeljna načela ZJN-1 in onemogočil sodelovanje morebitnim ponudnikom, ki razpolagajo s prostori, ki v celoti ustrezajo naročniku ali razpolagajo s prostori, ki bi jih bilo treba adaptirati/rekonstruirati, pa gradbenega dovoljenja še nimajo. Naročnik pa je v razpisni dokumentaciji postavil izrecno zahtevo, da poda soglasje k projektom za novogradnjo/adaptacijo/rekonstrukcijo prostorov, ki so predmet ponudbe ter da izbrani ponudnik ne sme začeti z gradnjo oziroma adaptacijo/rekonstrukcijo pred potrditvijo projektov s strani naročnika. Naročnik je iz navedenih razlogov zavrnil vlagateljevo revizijsko navedbo.

Naročnik v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da ponudba izbranega ponudnika v tehničnem delu ne ustreza zahtevam naročnika, navaja, da predmet javnega razpisa ni izdelava projektov za izgradnjo/rekonstrukcijo/adaptacijo Osrednje knjižnice Kranj ampak nakup prostorov. Naročnik je od ponudnikov zahteval, da predložijo načrt predvidene prostorske rešitve, ki ga je izbrani ponudnik predložil, naročnik pa ga je ocenil kot ustreznega in ne dvomi v njegovo strokovno sposobnost, da bodo prostori ob predaji ustrezali vsem zahtevam naročnika, naročnik pa si je tudi pridržal pravico do podaje soglasja k projektom. Glede navedbe v zvezi s parkirnimi prostori naročnik navaja, da teh ne kupuje, ampak je v razpisni dokumentaciji navedel, da morajo biti v neposredni bližini prostorov zagotovljena garažna oziroma javna parkirna mesta in sicer vsaj 100 javnih parkirnih mest, kar je izbrani ponudnik v ponudbi zagotovil, zato naročnik v tem delu ne more slediti navedbam vlagatelja.

Očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik nekaterih prostorov, ki so navedeni v prostorski rešitvi, ni navedel v zbirniku površin, zato bi naročnik zaradi netočnih informacij moral njegovo ponudbo izločiti, naročnik zavrača. Naročnik ni naročil projektov, glede na predlagani načrt prostorske rešitve izbranega ponudnika pa naročnik ne dvomi, da bodo prostori zadostili vsem zahtevam naročnika. Končna prostorska rešitev bo predmet izdelave projektov, h katerim bo naročnik izdal soglasje samo v primeru, če bodo le-ti v celoti ustrezali njegovim zahtevam.

Naročnik tudi zavrača revizijske navedbe vlagatelja glede nepravilnosti in nejasnosti v tlorisih prostorov. Naročnik ponovno navaja, da predmet javnega razpisa niso projekti za izgradnjo/adaptacijo/rekonstrukcijo prostorov ampak nakup prostorov. Naročnik zato v razpisni dokumentaciji ni zahteval končnih tehničnih rešitev, saj si je pridržal pravico, da poda soglasje k izdelanim projektom. Navedba vlagatelja, da se javno naročilo odda "na ključ", je pravilna, vendar naročnik ne dvomi v strokovnost in sposobnost izbranega ponudnika, da je na podlagi zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije pravilno izračunal ponudbeno vrednost. Naročnik je že v razpisni dokumentaciji navedel, da naknadnih podražitev ne bo priznaval. Ponujena cena na m2 izbranega ponudnika je primerljiva s cenami za tovrstne posege na trgu, zato meni, da je ponudba zanj sprejemljiva, ponudbena cena pa je tudi v okviru ocene višine potrebnih sredstev, ki izhaja investicijskega programa za predmetno javno naročilo, potrjenega s strani Ministrstva za finance.

Vlagatelj je dne 19.12.2005 obvestil naročnika, da v celoti vztraja pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ter si glede na to, da je naročnik poslal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo le vlagatelju, ne pa njegovemu pooblaščencu, pridržal pravico odgovoriti na navedbe naročnika v 3-dnevnem roku. Dne 22.12.2005 je vlagatelj ponovno posredoval zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ter ponovil nekatere revizijske navedbe. Vlagatelj v obvestilu dodatno navaja, da je naročnik kršil 11. točko razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ker je izbranemu ponudniku dopustil, da je (čeprav samoiniciativno) dopolnjeval svojo ponudbo po roku za oddajo ponudb. Vlagatelj tudi navaja, da naročnik očitno ne loči med lastnino, solastnino, etažno lastnino in posestjo. Naročnik svojo odločitev opira na zakonska določila Stvarnopravnega zakonika, na podlagi katerih pa bi moral izbranega ponudnika izločiti, saj že v skladu s 66. členom tega zakona lahko vsak solastnik razpolaga le s svojim idealnim deležem. Naročnik je tudi prav ugotovil, da ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (33. člen Stvarnopravnega zakonika), kot tudi, da se solastnika lahko dogovorita, da bosta soposest razdelila tako, da bo vsak od njiju izključno posedoval del nepremičnine â??. s tem pa se lastninsko stanje ne spremeni, spremeni se le oblika posesti in s tem način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo. Pri tem pa bi naročnik moral upoštevati Stvarnopravni zakonik tudi v delu, ki opredeljuje, kaj je posest in lastninska pravica. Posestno stanje ne gre enačiti z lastninsko pravico. Ne glede na navedeno pa vlagatelju tudi ni jasno, na podlagi česa je naročnik ugotovil, kaj ima izbrani ponudnik oziroma njegov partner v lasti, saj iz same ponudbe to ni razvidno. Glede obremenjenosti nepremičnine izbranega ponudnika vlagatelj dodatno navaja, da je bilo naročniku že ves čas znano, da je izbrani ponudnik ponudil obremenjeni realni del objekta, saj pred tem ni razpolagal s pojasnilom v zvezi z bremenom, katerega je Banka Celje d.d. zapisala dne 12.12.2005, torej potem, ko so bile ponudbe že oddane in javno odprte. Vlagatelj je dodatno zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo in sicer: pregled dokumentacije: 100 točk, dopolnitev predloga: 500 točk, pregled in študij odgovora naročniku: 100 točk, obvestilo stranki: 50 točk, zahteva za nadaljevanje postopka: 50 točk, 2% materialni stroški - 4 točke, vse povečano za 20 % DDV.

ALTUS consulting d.o.o., Lepi pot 25, Ljubljana, je po pooblastilu naročnika z dopisom, z dne 23.12.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmeta javnega naročila, glede na njegov opis v razpisni dokumentaciji (nakup/izvedba po naročnikovih navodilih, vključno z gradbenimi deli) ni mogoče izključiti iz pravil javnega naročanja po drugi alinei 94. člena ZJN-1 ("nakup ali najem, â?? zgrajenih stavb â??").

Državna revizijska komisija glede na navedbo vlagatelja, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni pridobil dveh pravilnih ponudb, zato bi moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti po odprtem postopku oziroma po postopku s pogajanji brez predhodne objave, opozarja, da ZJN-1 ne vsebuje določila, da bi smel naročnik izbrati najugodnejšo ponudbo le v primeru, kadar je pridobil dve pravilni ponudbi. V skladu s 76. členom ZJN-1 sme namreč naročnik izbrati najugodnejšo ponudbo tudi v primeru, ko je prejel le eno pravilno, primerno in sprejemljivo ponudbo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila revizijsko navedbo, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje enega izmed statusnih pogojev in sicer dokazila o lastništvu nepremičnine, saj ponuja realno določene poslovne prostore v objektu, na katerem ima le solastninsko pravico v idealnem delu do 84/100. Naročnik je v razpisni dokumentaciji za dokazovanje lastništva ponujenih prostorov zahteval v razpisni dokumentaciji naslednja dokazila:
V povabilu k oddaji ponudbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je naročnik v točki 2. določil: "Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe in fizične osebe (samostojni podjetniki posamezniki), ki so lastniki nepremičnine, ki jo ponujajo na tem javnem razpisu, katera je prosta bremen in leži v območju, ki je navedeno v tej razpisni dokumentaciji â??.".
V točki 3. povabila k oddaji ponudbe je naročnik določil predmet javnega naročila ter v prvem odstavku opredelil površine prostorov naslednje:
"Predmet javnega naročila je nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj. Gre za nakup neopremljenih prostorov v skupni površini 4.666 m2. Navedena površina lahko odstopa do 2 % navzgor, kar pomeni, da ponudniki lahko ponudijo prostore, katerih skupna površina znaša od 4.666 m2 do največ 4.760 m2.".
V razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, je naročnik v 6. točki določil dokazila, na podlagi katerih se šteje ponudba za pravilno ter v podtočki 7. navedel "obrazec št. 5 - dokazila o sposobnosti ponudnika". Naročnik je navedel, da "ponudba, ki ne bo vsebovala vseh zgoraj navedenih obrazcev izjav in dokumentov bo, kot nepravilna, izločena iz nadaljnje obravnave â??..".
Dokazila o sposobnosti ponudnika je naročnik določil v obrazcu št. 5 v skladu z 42. členom ZJN-1. V točki 1.7 je naročnik določil dokazila o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta) naslednje:
"Pogoj:
Bremen prosta nepremičnina (prostori / objekt / lokacija)
Dokazilo:
- zemljiško-knjižni izpisek za predmetno nepremičnino, ki jo ponuja ponudnik na tem javnem razpisu, iz katerega bo razvidno, da je predmetna nepremičnina prosta bremen,
oziroma
- potrdilo zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki dokazuje, da je ponudnik lastnik
bremen proste nepremičnine, ki jo ponuja na tem javnem razpisu.
Ne glede na to, kateri od navedenih dokumentov predloži ponudnik, mora dokument odražati aktualno stanje ne glede na starost, v nobenem primeru pa ne sme biti starejši od enega meseca pred dnevom objave razpisa;
Ponudbi se priloži original ali kopija potrdila.".

Naročnik je, kot je uvodoma navedel v obrazcu št. 5, dokazilo o lastništvu nepremičnine zahteval kot pogoj za priznanje sposobnosti ponudnika v skladu z 42. členom ZJN-1. Naročnik mora namreč na podlagi 41. člena ZJN-1 v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje za priznanje sposobnosti, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki. V prvem odstavku 42. člena ZJN-1 so taksativno našteti obvezni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku izbire najugodnejšega ponudnika, četrti odstavek tega člena pa določa, da lahko naročnik zahteva tudi izpolnjevanje drugih pogojev, pri čemer so v točkah od 1. do 4. ti pogoji opredeljeni, v točki 5. pa je določeno, da lahko naročnik poleg naštetih zahteva tudi izpolnjevanje drugih pogojev, potrebnih za izvedbo javnega naročila. Naročnik je v skladu s citirano zakonsko določbo določil kot obvezno dokazilo za izpolnjevanje pogoja za priznanje sposobnosti ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dokazilo o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta). Sicer pa takšna zahteva lahko predstavlja avtonomno zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji, ki mora biti izpolnjena na način, določen v razpisni dokumentaciji, da je ponudba pravilna.

Izbrani ponudnik je glede na razpisne pogoje za predmetno javno naročilo ponudil v nakup naslednje:
"Neopremljene adaptirane prostore v poslovni stavbi Globus, ki v naravi predstavljajo poslovne prostore v 1. nadstropju v izmeri 2.394,05 m2, v 2. nadstropju 1.968,75 m2 v celoti, ter poslovne prostor - delno v kleti v izmeri 284,75 m2, pritličju v izmeri 25,95 m2 in 3. nadstropju, kar skupno predstavlja 4.673,50 m2, od katerih je uporabnih površin 4.047 m2, komunikacij in pomožnih prostorov pa 626,50 m2, skladno z idejno zasnovo projekta, ki jo je izdelala družba Stvar projektiranje d.o.o. iz Ljubljane in je priložena ponudbi, na lokaciji: Koroška cesta 4 v Kranju, parc.št. 300, vpisana v vl.št. 2093 k.o. Kranj v skupni izmeri , kot jo zahteva naročnik, to je 4.666 m2 oziroma 4.673,50 m2 bruto površin.".

Izbrani ponudnik je kot obvezno dokazilo o lastništvu ponujene nepremičnine, ki ga je naročnik zahteval v obrazcu št. 5, točki 1.7, ponudbi priložil Redni izpisek iz Zemljiške knjige, izdan dne 04.11.2005, iz katerega je za nepremičnino parc. št. 300 k.o. Kranj iz podatkov o lastnikih (list B) razvidno, da je
- Globus trgovina d.o.o., Ključavničarska 4, Ljubljana, lastnik deleža: 53/100
- Globus trgovina, podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana, lastnik deleža: 31/100.

Iz Rednega izpiska iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, je torej razvidno, da je Globus trgovina d.o.o., Ljubljana, kot partner v skupini, solastnik poslovne stavbe Globus, parc. št. 300 k.o. Kranj in sicer idealnega deleža 84/100. Izbrani ponudnik pa svoji ponudbi ni predložil dokazila, iz katerega bi bilo razvidno, da je lastnik ponujenih prostorov v poslovni stavbi Globus, ki se nahajajo delno v kleti, pritličju, 1., 2. in 3. nadstropju v skupni površini 4.666 m2 oziroma 4.673,50 m2 bruto površin. Izbrani ponudnik namreč ni predložil zemljiško-knjižnega izpiska za ponujeno nepremičnino, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, iz katerega bi bilo razvidno, da je lastnik prostorov, ki jih je ponudil v svoji ponudbi. Izbrani ponudnik tudi ni predložil potrdila zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki bi dokazovalo, da je lastnik določenih prostorov v poslovni stavbi Globus v smislu zahtev razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je torej ponudil le idealni del nepremičnine parc. št. 300 k.o. Kranj, na kateri stoji poslovni objekt Globus, ne pa konkretno (etažno) lastnino v tem objektu. Iz Rednega izpiska iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, ne izhaja, da bi bila izvedena delitev etažne lastnine. Ker na poslovnem objektu Globus ni pravno urejena etažna lastnina in je lastnina objekta pravno še vedno razdeljena v idealnih deležih na posamezne solastnike, je nepravilna navedba naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila, da je izbrani ponudnik lastnik ponujenih prostorov. Prav tako je nepravilna navedba naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, z dne 15.12.2005, v katerem je navedel, da iz predloženih dokumentov izhaja, da izbrani ponudnik ponuja solastnino na nepremičnini, katera je fizično odmerjena na poslovne prostore v prvem in drugem nadstropju v celoti ter na poslovne prostore v kleti (del) in pritličju (del) ter tretjem nadstropju ter je glede na to mnenja, da ne ponuja idealnega deleža temveč deljeno posest na predmetni nepremičnini in zato izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije, saj zgolj delitev posesti pomeni, da zahtevani pogoj ni izpolnjen. Iz Rednega izpiska iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, je namreč, kot je bilo že predhodno navedeno, razvidna zgolj solastninska pravica izbranega ponudnika na objektu Globus v idealnem deležu 84/100. Izbrani ponudnik pa v svoji ponudbi ni predložil dokazila, da je nepremičnina fizično odmerjena na posamezne prostore, katerih lastnik bi bil izbrani ponudnik oziroma partner v skupini Globus trgovina d.o.o., Ljubljana. Izbrani ponudnik bi lahko, skladno z razpisno dokumentacijo, naročniku ponudil prostore v posameznih etažah poslovne stavbe Globus le v primeru:
- če bi za te prostore imel v zemljiški knjigi vzpostavljeno etažno lastnino,
- ali pa bi imel v zemljiški knjigi vložen predlog za vzpostavitev etažne lastnine na teh prostorih,
kar bi dokazal s potrdilom zemljiške knjige s celotno pripadajočo dokumentacijo, kot je to v obrazcu št. 5, točki 1.7 razpisne dokumentacije izrecno določil naročnik.

Glede na zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni izpolnil enega izmed pogojev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, obrazcu št 5, točki 1.7, ker ni predložil dokazila o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta) za ponujene prostore v poslovnem objektu Globus. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 6. točki določil, da bo kot nepravilno izločil ponudbo iz nadaljnje obravnave, če ne bo vsebovala dokazil iz obrazca št. 5 - dokazila o sposobnosti ponudnika. Ponudba je namreč v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 pravilna, če je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker torej izbrani ponudnik ni izpolnil enega izmed v razpisni dokumentaciji zahtevanih pogojev, je potrebno ugotoviti, da njegova ponudba ni pravilna. Naročnik pa je v skladu s 76. členom ZJN-1 dolžan, da v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrne vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, zato bi moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti. Glede na navedeno je vlagateljeva revizijska navedba utemeljena.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je nepremičnina, ki je predmet ponudbe izbranega ponudnika, obremenjena, zato je njegova ponudba nepravilna in nesprejemljiva, ker ne izpolnjuje pogojev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, je Državna revizijska komisija najprej preverila, kako je naročnik določil ta pogoj.
Naročnik je v povabilu k oddaji ponudbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, v točki 2. določil: "Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe in fizične osebe (samostojni podjetniki posamezniki), ki so lastniki nepremičnine, ki jo ponujajo na tem javnem razpisu, katera je prosta bremen â??.".
V 3. točki povabila k oddaji ponudbe je naročnik pri opisu predmeta javnega naročila med drugim navedel: "Prostori, ki jih ponuja ponudnik, morajo biti prosti vsakih bremen.".
V razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, je naročnik v 6. točki določil dokazila, na podlagi katerih se šteje ponudba za pravilno ter v podtočki 7. navedel "obrazec št. 5 - dokazila o sposobnosti ponudnika". Naročnik je navedel, da "ponudba, ki ne bo vsebovala vseh zgoraj navedenih obrazcev izjav in dokumentov bo, kot nepravilna, izločena iz nadaljnje obravnave â??..".
Dokazila o sposobnosti ponudnika je naročnik določil v obrazcu št. 5 v skladu z 42. členom ZJN-1. V točki 1.7 je naročnik določil dokazila o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta) naslednje:
"Pogoj:
Bremen prosta nepremičnina (prostori / objekt / lokacija)
Dokazilo:
- zemljiško-knjižni izpisek za predmetno nepremičnino, ki jo ponuja ponudnik na tem javnem razpisu, iz katerega bo razvidno, da je predmetna nepremičnina prosta bremen,
oziroma
- potrdilo zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki dokazuje, da je ponudnik lastnik
bremen proste nepremičnine, ki jo ponuja na tem javnem razpisu.
Ne glede na to, kateri od navedenih dokumentov predloži ponudnik, mora dokument odražati aktualno stanje ne glede na starost, v nobenem primeru pa ne sme biti starejši od enega meseca pred dnevom objave razpisa;
Ponudbi se priloži original ali kopija potrdila.".

Izbrani ponudnik je, kot je bilo predhodno ugotovljeno, svoji ponudbi priložil Redni izpisek iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, iz katerega je razvidno, da je Globus trgovina d.o.o., Ljubljana, kot partner v skupni ponudbi, solastnik poslovne stavbe Globus, parc. št. 300 k.o. Kranj in sicer idealnega deleža 84/100. Iz navedenega zemljiško-knjižnega izpiska pa je tudi razvidno, da sta na nepremičnini parc.št. 300 Kranj vpisani dve plombi in sicer: plomba št. 6725/2005 - vknjižba pridobitve hipoteke in plomba 6726/2005 - vknjižba prenehanja hipoteke, izbris zaznambe izvršljivosti terjatve. Na podlagi zemljiško-knjižnega predloga je bila izvedena delitev idealnega deleža parc. št. 300 k.o. Kranj tako, da se je idealni delež do 53/100 last Globus trgovina d.o.o., Ključavničarska 4, Ljubljana, razdelil na idealni delež do 45/100 in na idealni delež do 8/100, ki se je združil z idealnim deležem do 31/100 last Globus trgovina, podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana v idealni delež do 39/100. Iz priložene dokumentacije je razvidno, da je bila na parc.št. 300 k.o. Kranj, last družbe Globus trgovina d.o.o., Ljubljana plombirana ustanovitev (nove) hipoteke na 45/100 idealnega deleža nepremičnine v korist Banke Celje d.d., Celje ter hkrati plombiran izbris hipoteke za znesek 4.000.000,00 EUR, vpisane pri idealnem deležu nepremičnine 84/100. Glede na navedeno dejstvo je v Zemljiški knjigi knjižena hipoteka pri parc. št. 300 Kranj pri partnerju v skupni ponudbi Globus trgovina d.o.o., Ljubljana na solastnem idealnem deležu nepremičnine 45/100 v korist Banke Celje d.d., Celje, medtem ko je nepremičnina v idealnem deležu 39/100 bremen prosta.

Državna revizijska komisija pa ne glede na zgoraj ugotovljeno dejstvo, da je pri partnerju Globus trgovina d.o.o., Ljubljana s hipoteko obremenjena le solastnina v objektu Globus, parc. št. 300 k.o. Kranj, v idealnem deležu 45/100, ne more slediti trditvi naročnika, da je izbrani ponudnik ponudil bremen prosto nepremičnino. Izbrani ponudnik namreč v svoji ponudbi ni predložil takšne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so ponujeni prostori fizično odmerjeni in bremen prosti, niti da izbrani ponudnik ponuja 39/100 idealnega deleža nepremičnine, kot navaja naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Iz Rednega izpiska iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, je razvidno, da je izbrani ponudnik oziroma partner v skupni ponudbi Globus trgovina d.o.o., Ljubljana solastnik poslovnega objekta Globus v idealnem deležu 84/100. Na nepremičnini ni, kot je bilo predhodno ugotovljeno, pravno urejena (etažna) lastnina in je lastnina objekta pravno še vedno razdeljena v idealnih deležih na posamezne solastnike, pri čemer je izbrani ponudnik solastnik idealnega deleža 84/100, ki je tudi predmet njegove ponudbe. Iz ponudbene dokumentacije tudi ni razvidno, da bi izbrani ponudnik ponudil nepremičnino v idealnem deležu 39/100. Ker je torej izbrani ponudnik ponudil naročniku v nakup prostore v skupni izmeri 4.666 m2 oziroma 4.673,50 m2 bruto površin, ki so sestavni del nepremičnine, katere solastnik je 84/100 idealnega deleža te nepremičnine, izbrani ponudnik oziroma partner v skupini Globus trgovina d.o.o., Ljubljana, je potrebno zaključiti, da ta nepremičnina ni bremen prosta, saj je iz zemljiško-knjižnega izpisa razvidno, da je s hipoteko obremenjen del te solastnine v idealnem deležu 45/100.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni izpolnil enega izmed pogojev za priznanje sposobnosti, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, obrazcu št 5, točki 1.7, ker ni predložil dokazila, da je ponujena nepremičnina prosta vseh bremen. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 6. točki določil, da bo kot nepravilno izločil ponudbo iz nadaljnje obravnave, če ne bo vsebovala dokazil iz obrazca št. 5 - dokazila o sposobnosti ponudnika. Ker torej izbrani ponudnik ni izpolnil enega izmed v razpisni dokumentaciji zahtevanih pogojev, je njegova ponudba v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa bi jo moral v skladu s 76. členom ZJN-1 zavrniti. Glede na navedeno je vlagateljeva revizijska navedba utemeljena.

Državna revizijska komisija se tudi strinja z vlagateljevo navedbo v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 22.12.2005, da je s strani naročnika nedopustno, da je v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, kot dokaz za svoje domnevno pravilno vodenje postopka oddaje javnega naročila, uporabil dokumente, ki mu jih je v teku revizijskega postopka, torej po roku, določenem za predložitev ponudb, posredoval izbrani ponudnik. Čeprav je te dokumente, ki predstavljajo dopolnitev ponudbe, kot navaja, izbrani ponudnik posredoval samoiniciativno, jih naročnik skladno z določili 54. in 55. člena ZJN-1 ne bi smel upoštevati. Naročnika pa obvezujejo tudi zahteve lastne razpisne dokumentacije, kjer je v točki 11. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da se bo umik, sprememba ali dopolnitev ponudbe upoštevala samo v primeru, če bo predložena do roka za oddajo ponudb, po tem roku pa je ne bo več upošteval.

Očitek vlagatelja, da se pri nepremičnini, ki jo je ponudil izbrani ponudnik in je v solasti več oseb, postavlja vprašanje upravljanja s to nepremičnino, zlasti spremembe načina rabe ponujenega objekta v knjižnično dejavnost, je glede na dejstvo, da so za spremembo namembnosti prostorov soglasja solastnikov nujna, utemeljen skladno s 67. in 117. členom Stvarnopravnega zakonika. Izbrani ponudnik namreč ponudbi ni priložil soglasij vseh solastnikov poslovnega objekta Globus, da se strinjajo s spremembo načina rabe tega objekta. Naročnik sicer takega soglasja v razpisni dokumentaciji ni zahteval, kar je poudaril tudi v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo iz razloga, ker ni vedel in ni mogel vedeti, kakšne prostore bodo ponudili ponudniki. Hkrati je naročnik navedel, da je izbrani ponudnik samoiniciativno predložil soglasja in izjave ter pooblastila s strani solastnikov tekom revizijskega postopka (datirane dne 12.12.2005), zato je zavrnil vlagateljevo revizijsko navedbo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija poudarja, da so bila navedena soglasja s strani solastnikov poslovnega objekta Globus izdana in predložena naročniku prepozno, že po roku za oddajo ponudb, naročnik pa, kot je bilo že zgoraj navedeno, le-teh ne bi smel upoštevati na podlagi določila 11. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ne izpolnjuje zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije glede plačilnih pogojev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, 16. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, med drugim zapisal: "Naročnik bo poravnal celotno kupnino za prostore z delnimi plačili, predvidoma na način, ki je naveden v tej razpisni dokumentaciji. Naročnik bo v letu 2005 zagotovil za nakup nepremičnine največ do 150 mio SIT â??.. V letu 2006 bo naročnik zagotovil sredstva v višini največ do 667 mio SIT, vendar ne manj kot 253 mio SIT. V letu 2006 je predvideno delno plačilo v več obrokih, ki morajo skupaj predstavljati najmanj 253 mio SIT in največ 667 mio SIT â??. Ponudniki morajo pri pripravi ponudbe upoštevati navedbe zneskov, ki so določeni za najmanjše plačilo v posameznem letu, saj se nakup prostorov sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo. Navedeni plačilni pogoji se lahko spremenijo, glede na ponujene plačilne pogoje, ki jih bo izbrani ponudnik ponudil v svoji ponudbi, vendar ob upoštevanju višine sredstev, ki jih naročnik lahko zagotovi v posameznih letih. â??.".

Iz razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je razvidno, da je naročnik glede plačilnih pogojev zlasti poudaril, da morajo plačila v letu 2006 skupaj predstavljati najmanj 253 mio SIT. Naročnik je tudi v odgovoru na vprašanja potencialnih ponudnikov, dne 21.10.2005, med drugim pojasnil: "Višina plačil, ki naj bi zapadla v plačilo leta 2006, ne sme biti nižja od 253 mio SIT, saj je to višino potrebno doseči zaradi sofinanciranja s strani Ministrstva za kulturo, prav tako pa naj plačila ne bi presegala 667 mio SIT, kolikor je predvidenih sredstev za leto 2006 â??. ".

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta ponudil naslednje plačilne pogoje: 1. obrok plačila v mesecu novembru 2005, v višini 145.000.000,00 SIT - račun se izstavi po podpisu pogodbe z rokom plačila 30 dni (brezobrestno) po uradnem datumu prejema računa; 2. obrok plačila v mesecu novembru 2006, v višini 253.000.000,00 SIT - račun se izstavi z rokom plačila 90 dni (brezobrestno) po uradnem datumu prejema računa; 3. obrok plačila v mesecu novembru 2007 - račun se izstavi z rokom plačila 90 dni (brezobrestno) po uradnem datumu prejema računa in zadnji obrok plačila v mesecu juliju 2007 - račun se izstavi po dokončnem prevzemu prostorov s strani naročnika z rokom plačila 120 dni (brezobrestno) po uradnem datumu prejema računa.

Izbrani ponudnik je pri ponudbi plačilnih pogojev izpolnil zahtevo naročnika glede višine plačila v letu 2005, ni pa sledil naročnikovi zahtevi glede višine plačil v letu 2006, ker bi navedeni znesek zapadel v plačilo šele v mesecu februarju 2007. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da morajo plačila v letu 2006 predstavljati najmanj 253 mio SIT, kar pomeni, da višina plačil, zapadlih v letu 2006, ne sme biti nižja od 253 mio SIT. Naročnik je v razpisni dokumentaciji posebej poudaril, da morajo ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati višino plačil, določenih kot najmanjša plačila v posameznem letu, ker se nakup prostorov sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo. Navedba naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da zahteva glede plačilnih pogojev v razpisni dokumentaciji ni določena kot absolutni pogoj, saj je v odgovoru potencialnim ponudnikom na vprašanje glede plačilnih pogojev zapisal, da "naj bi" zapadla plačila v letu 2006, ne pa da "morajo" zapasti v plačilo, ni sprejemljiva. Naročnik je namreč v odgovoru potencialnim ponudnikom tudi zapisal, da višina plačil, ki naj bi zapadla v plačilo leta 2006, "ne sme" biti nižja od 253 mio SIT ter poudaril, da je ta njegova zahteva pogojena s koriščenjem proračunskih sredstev Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo v letu 2006. Iz navedenega sledi, da izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil v razpisni dokumentaciji določenega pogoja glede plačilnih pogojev, saj račun zapade v plačilo leta 2007, zato so v tem delu revizijske navedbe utemeljene.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila vlagateljevo revizijsko navedbo, da je izbrani ponudnik naročniku predložil netočno informacijo o tem, kaj pomenijo predvideni posegi, s katerimi bo predmetne poslovne prostore tehnično in prostorsko uskladil s tehničnimi in prostorskimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. V zvezi s to revizijsko navedbo Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je predmet tega javnega razpisa nakup prostorov ter da je naročnik v razpisni dokumentaciji, povabilu k oddaji ponudbe v točki 2. navedel, da se "na javni razpis lahko prijavijo pravne osebe in fizične osebe (samostojni podjetniki posamezniki), ki â?? bodo zagotovili adaptacijo / rekonstrukcijo in/ali izgradnjo prostorov v skladu s tehničnimi zahtevami iz te razpisne dokumentacije tako, da bo tehnični prevzem prostorov lahko v mesecu januarju 2007, vendar ne pozneje kot 30. aprila 2007 â??". V opisu predmeta javnega naročila v točki 3. povabila k oddaji ponudbe je naročnik navedel naslednje: "Ponudniki lahko ponudijo že zgrajene prostore ali lokacijo za izgradnjo prostorov, ki jih bodo zgradili v roku, ki je določen za tehnični prevzem prostorov, to je predvidoma v mesecu januarju 2007, vendar ne pozneje kot do 30. aprila 2007. V primeru, da bo ponudnik ponudil že zgrajene prostore, bodo le-ti morali biti adaptirani / rekonstruirani v skladu s tehničnimi zahtevami iz te razpisne dokumentacije in prostorsko ustrezati zahtevam naročnika â??. ". Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji navedel, da lahko ponudniki ponudijo novogradnjo ali že zgrajene prostore, ki pa bodo morali biti adaptirani oziroma rekonstruirani do v razpisni dokumentaciji določenega roka in sicer tako, da bodo zadostili tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik je razpisni dokumentaciji priložil tudi obrazec št. 11 - izjavo o predložitvi projektov v potrditev naročniku, ki jo je izbrani ponudnik podpisano in žigosano priložil svoji ponudbi. V citirani izjavi se je ponudnik obvezal, da bo naročniku pred začetkom ureditve (izgradnje / adaptacije / rekonstrukcije) ponujenih prostorov predložil v potrditev projekte PGD in PZI, na podlagi katerih se bo izvajala investicija (če gre za nov objekt) oziroma adaptacija / rekonstrukcija prostorov (če gre za že zgrajene prostore). Ponudnik v skladu s to izjavo ne sme pričeti z izgradnjo oziroma z adaptacijo / rekonstrukcijo pred potrditvijo projektov s strani naročnika.

Pri presoji utemeljenosti vlagateljevega očitka, da je izbrani ponudnik predložil netočno informacijo o tem, kaj pomenijo predvideni posegi, s katerimi bo ponujene prostore tehnično in prostorsko uskladil s tehničnimi in prostorskimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, glede na to, da je ponudil neopremljene adaptirane prostore, se Državna revizijska komisija pridružuje pojasnilu naročnika, da je v razpisni dokumentaciji predvidel nakup prostorov, ki bodo novogradnja ali že zgrajeni prostori, le-te pa bo treba adaptirati ali rekonstruirati. Ker vlagatelj navaja, da je vprašanje, ali gre pri konkretnem posegu za rekonstrukcijo ali zgolj adaptacijo predvsem z vidika pogojev za začetek takih posegov, pri čemer je za rekonstrukcijo potrebno gradbeno dovoljenje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ni predložil tega, kar je od njega zahtevala razpisna dokumentacija, v delu, kolikor je zahtevek vperjen zoper slednjo, pa revizijske navedbe z vidika določila petega odstavka 12. člena ZRPJN ni več mogoče meritorno presojati. Glede na navedeno vlagateljeva revizijska navedba ni utemeljena. Ne glede na to, pa naj naročnik v morebitnem nadaljevanjem postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 20. člena ZJN-1) v tem delu razjasni dejansko stanje v tem delu, kar gre šteti kot napotilo po tretjem odstavku 23. člena ZRPJN.

Vlagateljeva navedba, da bi se naročnik morebitni negotovosti glede opredelitve posegov, s katerimi naj bi se ponujeni poslovni prostori tehnično in prostorsko uskladili s tehničnimi in prostorskimi zahtevami naročnika, lahko izognil tako, da bi kot pogoj za dokazovanje sposobnosti ponudnika zahteval predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja, je glede na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozna. Vlagatelj se je s pogoji za sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila seznanil s prejemom razpisne dokumentacije, zato bi svoj očitek glede razpisnih pogojev moral podati takoj oziroma vložiti zahtevek za revizijo najkasneje do roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagateljeva navedba zato v tem delu ni utemeljena.

V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika v tehničnem delu ne ustreza zahtevam naročnika ter da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni sledil zahtevam naročnika glede uporabljenih materialov in tako ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti iz nadaljnje obravnave, je Državna revizijska komisija preverila ustrezna določila razpisne dokumentacije in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je razpisni dokumentaciji priložil obrazec št. 10 - izjavo o ustreznosti prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj, s katero je moral ponudnik zagotoviti, da bodo ponujeni prostori ob dokončnem prevzemu le-teh s strani naročnika urejeni v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in da bodo prostorsko v celoti odgovarjali zahtevam naročnika ter zahtevam, pogojem in standardom, ki veljajo v Republiki Sloveniji za prostore, namenjene knjižnični dejavnosti - za osrednje območne knjižnice. Ponudnik je moral z izjavo tudi zagotoviti, da bodo ponujeni prostori urejeni (zgrajeni / adaptirani / rekonstruirani) v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in standardi v Republiki Sloveniji, da bodo vsi vgrajeni materiali in oprema ustrezali deklariranim tehničnim navedbam in kvaliteti v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji, prijazni okolju in zdravju neškodljivi, energetsko varčni, statično ustrezni v smislu obtežb, ki veljajo na področju knjižnične dejavnosti. Izbrani ponudnik je obrazec št. 10, podpisanega in žigosanega, priložil svoji ponudbi. Podroben opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika je naročnik podal v obrazcu št. 19. V obrazcu so navedeni vsi predvideni prostori s površinami ter tehnično-tehnološki opis predmetnih prostorov ter zahteve glede materiala in obdelav ponujenih prostorov. V okviru opisa predmeta javnega naročila je naročnik tudi navedel, da morajo biti v neposredni bližini prostorov zagotovljena garažna oziroma javna parkirna mesta ter da pričakuje vsaj 100 javnih parkirnih mest. Naročnik je tudi navedel, da mora ponudnik poleg posnetka obstoječega stanja prostorov in lokacijske informacije za promet z nepremičninami ponudbi priložiti tudi načrt predvidene prostorske rešitve, ki bo dokazovala izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije. V načrtu predvidene prostorske rešitve naj ponudnik navede tudi osnovne materiale, ki jih bo uporabil pri izgradnji / adaptaciji / rekonstrukciji prostorov (materiali za tla in stene glede na namembnost prostora).

Iz načrta predvidene prostorske rešitve, ki ga je ponudbi priložil izbrani ponudnik, je razvidno, da izbrani ponudnik ni v celoti sledil zahtevam naročnika glede tehničnih rešitev prostorov in uporabljenih materialov, kot je v zahtevku za revizijo navedel vlagatelj. Odstopanja od tehničnih zahtev naročnika so v ponudbi izbranega ponudnika zlasti glede vhoda v knjižnico (ločen vhod v knjižnico, skupen vhod za vse obiskovalce), statična ustreznost in možnost obtežitve na m2 glede na knjižnično dejavnost ni dokazana, ni navedeno, kako bo zagotovljena energetska varčnost objekta ter možnost širitve prostorov. Ponudnik tudi ni ponudil zasteklitve fasadnih površin v skladu z zahtevo naročnika, ni upošteval zahtevanih materialov glede talnih oblog, stropov in sten. Glede parkirnih mest v tretjem nadstropju objekta Globus, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, je vlagatelj navedel, da jih je ponudnik označil tako, da jih ni bilo mogoče prešteti, zato si je ogledal predmetno javno parkirišče in ugotovil, da je namesto ponujenih 100 le 96 parkirnih mest. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na priloženem tlorisu tretjega nadstropja objekta Globus sicer navedeno, da ima javno parkirišče 100 parkirnih mest, ki pa niso označena tako, da bi bilo mogoče ugotoviti njihovo dejansko število. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da so navedbe v zahtevku za revizijo utemeljene, saj izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil pogojev iz razpisne dokumentacije, zato je tudi iz tega razloga njegova ponudba nepravilna.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je izbrani ponudnik v tehničnem opisu navedel prostore, ki niso navedeni v zbirniku površin, niti jih ni mogoče najti v tlorisih zahtevanih površin izbranega ponudnika, hkrati tudi ugotavlja, da jih naročnik ni zahteval v razpisni dokumentaciji, se Državna revizijska komisija pritrjuje navedbi naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Vlagatelj namreč ne navaja, da so ti prostori nepotrebni, temveč da bi jih izbrani ponudnik moral vključiti v zbirnik površin, v tem primeru pa bi prekoračil seštevek zahtevanih površin, česar pa vlagatelj ni dokazal. Končna prostorska rešitev je namreč predmet izdelave projektov, h katerim bo dal naročnik soglasje v primeru, da bodo v celoti ustrezali njegovim zahtevam za opravljanje knjižničarske dejavnosti. Navedba v zahtevku za revizijo zato v tem delu ni utemeljena. Ne glede na to, pa naj naročnik v morebitnem nadaljevanjem postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 20. člena ZJN-1) v tem delu razjasni dejansko stanje v tem delu, kar gre šteti kot napotilo po tretjem odstavku 23. člena ZRPJN.

Ob presoji utemeljenosti revizijske navedbe, da je vprašljiva pravilnost prikazanih površin v zbirniku, ki je sestavni del ponudbe izbranega ponudnika, ker se površine posameznih prostorov razlikujejo od površin, ki jih je izbrani ponudnik navedel za prostore, ki jih je že pred udeležbo na predmetnem javnem razpisu ponudil naročniku v predkupno upravičenje, je Državna revizijska komisija najprej preverila ta dokument. V ponudbi izbranega ponudnika je priložen tudi dokument "vloga za uveljavljanje predkupne pravice", datiran dne 21.10.2005, ki jo je naročniku posredoval Globus trgovina d.o.o., Ljubljana, ki je eden izmed partnerjev v skupni ponudbi, medtem ko je izbrani ponudnik predložil ponudbo na predmetni javni razpis dne 07.11.2005. Citirana vloga za uveljavljanje predkupne pravice ni predmet tega javnega razpisa, zato je tudi navedba, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika zaradi navajanja različnih podatkov, neutemeljena.

Vlagateljev očitek, da so v tlorisih prostorov, ki jih ponuja izbrani ponudnik, nekatere nepravilnosti in nejasnosti, je sicer upravičen. Po mnenju Državne revizijske komisije pa s strani vlagatelja opisane nepravilnosti in nejasnosti v tlorisih prostorov ne pomenijo take kršitve, zaradi katere bi naročnik že moral izločiti ponudbo izbranega ponudnika iz nadaljnje obravnave, ker bo končna tehnična rešitev prostorov izdelana na podlagi projektov, h katerim bo moral dati soglasje naročnik, kot je določil v razpisni dokumentaciji, kar je bilo že predhodno ugotovljeno.

Po mnenju vlagatelja je bruto cena, ki jo je v ponudbi ponudil izbrani ponudnik, zavajajoča in netočna, zaradi česar bi naročnik moral izbranega ponudnika izločiti iz nadaljnje obravnave. Vlagatelj to svojo navedbo sicer utemeljuje z dejstvom, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval ceno "ključ v roke", izbrani ponudnik pa glede na poročilo o stanju objekta v ponudbi ni navedel, da bo potrebna sanacija fasade in objekta, oziroma iz predračuna ni razviden navedeni strošek. Glede na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj svojega očitka glede nepravilnosti cene ni utemeljil, saj določila ZJN-1 ne sankcionirajo "zavajajoče" ali "netočne" cene, ampak "neobičajno nizko ceno" (53. člen ZJN-1), ki pa je vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval. Vlagatelj tudi ni dokazal, da izbrani ponudnik v ponudbeno ceno ni vključil stroškov sanacije fasade in objekta. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, 16. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter v obrazcu št. 1, opredelil vrednost ponudbe, pri čemer ni zahteval, da mora ponudnik v predračunu ločeno prikazati stroške, ampak je zahteval ceno za ponujeno površino m2, brez DDV in z DDV, za prostore, starejše od dveh let pa tudi 2 % davek na promet nepremičnin, s tem, da cena vključuje vse potrebne stroške. Naročnik je tudi navedel, da mora biti cena fiksna, pogodba pa se bo sklenila po načelu pogodbe "na ključ". Izbrani ponudnik je izpolnil obrazec št. 1 tako, da je v skladu z zahtevo naročnika navedel ceno na m2 ponujene površine, upoštevaje DDV in 2 % davek na promet nepremičnin. Glede na navedeno vlagateljeva revizijska navedba o obstoju "neobičajno nizke cene" ni utemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik kršil določilo 76. ZJN-1, je zahtevku za revizijo ugodila in skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št.: 67-0007/2005-47/11, z dne 15.11.2005, saj vlagatelj ni podal nobenih argumentov za to, da bi Državna revizijska komisija razveljavila postopek oddaje javnega naročila v celoti.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko da Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. V nadaljevanju postopka naj naročnik sprejme odločitev v skladu z določili ZJN-1 (člen 76. oziroma drugi odstavek 25. člena), po pravnomočno zaključenem postopku oddaje predmetnega javnega naročila pa lahko naročnik bodisi ponovi postopek bodisi ravna v skladu z določilom tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji.

Iz dopisa, z dne 23.12.2005, je razvidno, da je zahtevek za revizijo z dokumentacijo posredoval v odločanje Državni revizijski komisiji ALTUS consulting d.o.o., Lepi pot 25, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ALTUS) po pooblastilu naročnika. Iz pooblastila, z dne 30.06.2005, je razvidno, da je naročnik skladno z 22. členom ZJN-1 pooblastil ALTUS za vodenje postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba glede zastopanja v reviziji upoštevati peti odstavek 3. člena ZRPJN, ki glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, odkazuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZPP), in ne 22. člena ZJN-1, ki določa pooblastilo za postopke oddaje javnih naročil.

ZPP v 87. členu določa:
"V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben.
Če sodišče ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja.
V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba."

Iz omenjenih določb izhaja, da pravna oseba ne more biti pooblaščenec stranke. To velja za sodišča vseh stopenj, torej ne glede na stvarno pristojnost (zato ni bistveno, ali je Državno revizijsko komisijo treba primerjati z okrajnim, okrožnim ali instančnim sodiščem). Ta ugotovitev izhaja neposredno iz prvega in tretjega odstavka, a contrario pa tudi iz četrtega odstavka 87. člena ZPP: za postopek pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem to izhaja že iz določbe, da mora iti bodisi za odvetnika, bodisi za osebo, ki je opravila pravniški državni izpit. Po naravi stvari je seveda izključena možnost, da bi ta pogoj ("opravo pravniškega državnega izpita") izpolnjevala pravna oseba. Za okrajno sodišče ugotovitev, da mora biti pooblaščenec fizična oseba, izhaja iz zahteve, da mora iti za osebo, ki je polno poslovno sposobna. Glede bistvene posledice, namreč glede vprašanja, ali lahko določena oseba samostojno izjavlja pravnoposlovno voljo, ali pa nasprotno, pravnoposlovne izjave v njenem imenu lahko podaja le njen zastopnik, pa je nedvoumno, da pravna oseba poslovne sposobnosti nima. Po naravi stvari lahko pravne osebe izjave volje podajajo le prek zastopnikov (enako kot fizična oseba, ki ni poslovno sposobna). Bistveni namen pooblastilnega razmerja pa je v tem, da pooblaščenec v imenu stranke opravlja procesna dejanja (torej: izjavlja voljo, potrebno za opravo procesnih dejanj), kar očitno predpostavlja, da gre za osebo, ki te izjave lahko podaja neposredno, samostojno. V obravnavani zadevi gre zgolj kot dodaten argument navesti, da tudi iz četrtega odstavka, ki izrecno določa, da je pooblaščenec lahko odvetniška družba, smiselno (po sklepanju a contrario) izhaja, da za druge družbe oz. druge pravne tvorbe (pravne osebe, organeâ??) ta možnost ne velja. Državna revizijska komisija je še preverjala, ali je za odgovor na postavljeno vprašanje bistveno, da se po ZRPJN za vprašanja postopka, ki niso urejena v tem zakonu, ZPP uporablja smiselno. Pri tem je ugotovila, da bi z drugačnim pravnim naziranjem Državne revizijske komisije kot organa, ki mora ZPP uporabljati smiselno, o tem, kako bi bilo treba na splošno tolmačiti nek institut ZPP, lahko prav s sklicevanjem na smiselno uporabo obšli razlago, ki je uveljavljena v rednem pravdnem postopku. Državna revizijska komisija bi drugačno razlago, kot je po praksi sodišč povsem enotno uveljavljena za čl. 87 ZPP v pravdnem postopku, v postopku revizije javnega naročanja smela uveljaviti le, če bi utemeljila, da obstojijo posebni razlogi, zaradi katerih je v tem postopku položaj tako drugačen, da uporaba ustreznih določb ZPP ne pride v poštev (kot to npr. velja za prekinitev, mirovanje, odgovor na tožbo, poravnalni narokâ??.). Glede obravnave tega vprašanja pa po mnenju Državne revizijske komisije položaj pri reviziji postopka javnega naročanja ni drugačen kot v vrsti sodnih postopkov, kjer se ZPP uporablja neposredno. Da gre pri postopkih javnega naročanja za specifična strokovna vprašanja in da obstajajo pravne osebe, ki se specializirajo za to področje, ni dovolj utemeljena podlaga za nasprotno stališče. Na to ne more vplivati niti okoliščina, da bi pravna oseba (ki želi nastopati kot pooblaščenec) pripravljala predmetni javni razpis. Tudi v številnih sodnih postopkih (npr. v gospodarskih sporih, še bolj pri upravnem sporu) je položaj enak - v številnih primerih obstajajo pravne osebe, ki se specializirajo za določeno strokovno, ozko področje, na katerega se nanaša postopek, in ki tudi izven sodnega postopka opravljajo posle za stranko postopka, ter se na predmetno problematiko strokovno tudi najbolj spoznajo (nenazadnje bo položaj enak tudi npr. tudi v pravdnem postopku, ko bo šlo za odškodninski zahtevek kot sankcijo glede kršitev v postopku javnega naročanja). Namen določbe petega odstavka 3. člena ZRPJN o smiselni uporabi ZPP je, da se omogoči prilagajanje pravil pravdnega postopka posebnim ciljem pravnega varstva in da je tako ohranjena njihova vloga in namen, hkrati pa je uporaba prilagojena pravilom ZRPJN. Ker v revizijskem postopku ni ugotoviti nobenih posebnosti v zvezi z opredelitvijo kroga možnih pooblaščencev, in ne gre za specifičen položaj, ki bi bil pri reviziji postopkov javnega naročanja tako drugačen od položaja v pravdnem postopku (in drugih sodnih postopkih, kjer se neposredno uporablja ZPP), da bi določba ZPP ne bila združljiva s tem postopkom, ni mogoče, da bi s pomočjo sklicevanja na smiselno uporabo ZPP odstopili od razlage obravnavane določbe, ki je v sodni praksi za pravdni postopek nedvoumno uveljavljena.

Spričo naštetih dejstev Državna revizijska komisija zavzema stališče, da pravna oseba (razen odvetniške družbe) po ZPP ne more biti pooblaščenec stranke v postopku, in da ta določba velja tudi v postopku pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija odstopa dokumentacije ni obravnavala kot nedopustnega iz razloga, ker je iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo razvidno, da ga je sprejel župan kot odgovorna oseba naročnika. Edina posledica glede tega ravnanja bi bila, da bi Državna revizijska komisija vrnila zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo ALTUS-u , le-ta bi ga moral vrniti naročniku, naročnik pa bi ga moral poslati Državni revizijski komisiji. Zato tudi Državna revizijska komisija odločitev o revizijskem zahtevku vroča naročniku neposredno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Na podlagi določila tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka in sicer odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo: 3000 odvetniških točk, pregled dokumentacije: 100 točk, dopolnitev predloga: 500 točk, pregled in študij odgovora naročniku: 100 točk, obvestilo stranki: 50 točk, zahteva za nadaljevanje postopka: 50 točk, 2% materialni stroški, vse povečano za 20 % DDV ter stroške plačane takse v znesku 200.000,00 SIT, vse v 15 dneh pod izvršbo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti priglašene stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, to so stroški stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, stroški za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka v višini 50 odvetniških točk, 2 % materialni stroški, vse povečano za 20 % DDV ter stroški plačane takse v znesku 200.000,00 SIT v skupnem znesku 608.012,00 SIT in sicer v roku 15-dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, ker priglašeni stroški niso bili potrebni za vodenje revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 05.01.2006





Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana
- IC Dom d.o.o., Nazorjeva ulica 1, Kranj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran