018-394/2005 Vodovod - Kanalizacija d.o.o., Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izgradnja fekalnega kanala: Sekundarni kanal Grajski hrib- Zagrad" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AGM, Primož Nemec, s.p., Sedraž 3, Laško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Vodovod- kanalizacija, javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.12.2005

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "izgradnja fekalnega kanala: Sekundarni kanal Grajski hrib- Zagrad", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 71-72, z dne 29.07.2005, pod številko objave Ob-20956/05, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 06.09.2005, ter Obrazloženega obvestila, z dne 28.09.2005.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Mestna občina Celje, Oddelek za okolje, prostor ter komunalo, je dne 21.07.2005 sprejela sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Sekundarni kanal Grajski hrib- Zagrad". Javni razpis, pod opisom "izgradnja fekalnega kanala: Sekundarni kanal Grajski hrib- Zagrad", je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 71-72, z dne 29.07.2005, pod številko objave Ob-20956/05, pri čemer je bil kot naročnik naveden Vodovod- kanalizacija, javno podjetje, d.o.o., iz Celja.

Do roka za oddajo ponudb je naročnik prejel skupno pet ponudb, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 17.08.2005, sestavljenega s strani Mestne občine Celje, Oddelka za okolje, prostor ter komunalo. Iz slednjega izhaja tudi, da je bilo za dve od prejetih ponudb že ob odpiranju ugotovljeno, da sta nepravilni.

Dne 06.09.2005 je Mestna občina Celje, Oddelek za okolje, prostor ter komunalo, izdala obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Cestno podjetje Maribor, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obvestila izhaja tudi, da je bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot nepravilna, saj ni izpolnjevala zahtev iz točke "III.2 Pravilna ponudba", v tretjem poglavju "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe" (9. stran razpisne dokumentacije). Poleg tega so bile v vlagateljevi ponudbi na več mestih ugotovljene spremembe originalnih popisov del. Izmed preostalih dveh pravilnih ponudb je naročnik izbral najugodnejšo ponudbo, to je ponudbo izbranega ponudnika.

Z vlogo, datirano z datumom 12.09.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, z glavo naročnika in podpisoma odgovorne osebe za izvedbo javnega naročila pri naročniku ter predstojnika Mestne občine Celje, Oddelka za okolje, prostor ter komunalo, je bilo izdano dne 28.09.2005 (vlagatelj ga je, sledeč povratnici tega pisanja, prejel 03.10.2005).

Z vlogo, datirano z datumom 12.10.2005, odposlano dne 13.10.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja več kršitev, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, in sicer:
- naročnik je neupravičeno zavrnil vlagateljevo ponudbo,
- naročnik ni izbral najugodnejše ponudbe v skladu z merili, navedenimi v razpisni dokumentaciji,
- naročnik ni izločil ponudb ponudnikov, ki niso upoštevali tretjega odstavka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in tako niso decimalnega dela ponudbene cene zaokrožili na cele valutne enote,
- obvestilo o oddaji javnega naročila ni bilo izdano s strani naročnika, kar je kršitev 78. in 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj zato predlaga, da naročnik:
- razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila,
- vlagateljevo ponudbo sprejme kot pravilno,
- ponovno oceni pravilnost ponudb ostalih ponudnikov,
- izbere najugodnejšo ponudbo v skladu z javno objavljenimi merili.
Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, ter v višini 80.000,00 SIT, za stroške sestavitve zahtevka za revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, št. JNGD05/2005, z dne 24.10.2005, s katerim je odločil, da se vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodi in se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Naročnik je odločil tudi, da bo vlagatelju povrnil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT.

S sklepom, št. 018-345/2005-31-2720, z dne 11.11.2005, je Državna revizijska komisija naročnikovo odločitev o razveljavitvi celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila razveljavila, naročniku pa je naložila, da o revizijskem zahtevku odloči ponovno, in sicer v mejah le-tega.
Dne 25.11.2005 je bil na dokumentu z glavo naročnika, sopodpisanem s strani odgovorne osebe za izvedbo javnega naročila pri naročniku in s strani vodje Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje, izdan sklep, s katerim je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa je zavrnil njegovo zahtevo po povračilu stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi svojega sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila določil, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih so v originalni popis vnesene količinske ali kvalitativne spremembe. Prav tako je naročnik določil, da mora ponudnik pri izdelavi vrednostnega dela ponudbe upoštevati podane fiksne stroške in jih vkalkulirati v ceno. Pri vlagateljevi ponudbi so bili ugotovljeni popravki originalnih popisov del v sklopu 1, postavke 8., 10. in 11., sklopu 2., postavka 13., ter v sklopu 3, postavka 9., zato je njegova ponudba nepravilna.
Glede očitka o neuporabi meril iz razpisne dokumentacije naročnik navaja, da je obe pravilni ponudbi ocenil na osnovi vnaprej določenih in v razpisni dokumentaciji objavljenih meril. Na ta način je bila kot najugodnejša izbrana ponudba izbranega ponudnika.
Glede revizijskih navedb v zvezi z nepravilnostjo ponudb ostalih ponudnikov, zaradi nezaokroževanja decimalnih zneskov, naročnik navaja, da ni nikjer izrecno zapisal, da bo izločil ponudbe, ki ne bodo vsebovale zaokrožitve decimalnih zneskov, temveč je v uvodu (stran 7) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe slednje prosil, da zneske zaokrožijo, ker mu to olajša delo pri analizi ponudb. Po ponovnem pregledu le-teh je naročnik ugotovil, da je iz vseh ponudb mogoče določiti ponudbeno vrednost. Naročnik meni, da so bili podatki, ki so jih ponudniki navedli, natančnejši, kot je bilo po razpisni dokumentaciji potrebno. Tako dejstvo, da decimalni zneski niso bili zaokroženi, ne more biti razlog za izločitev ponudbe. Sicer pa zaokroževanje zneskov vlagateljeve ponudbe ni v ničemer napravilo za manj ugodno, niti ni ostalim ponudnikom v ničemer koristilo.
Kot slednje se je naročnik opredelil do revizijskih navedb, v katerih vlagatelj zatrjuje, da obvestilo o oddaji javnega naročila ni bilo izdano s strani naročnika. Naročnik v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo v primeru, če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, potrebno razveljaviti celoten postopek oddaje javnega naročila in ne le izbiro, kot to predlaga vlagatelj. Sicer pa po mnenju naročnika utemeljitev ni podana, saj je naročnik, ustanovljen s strani Mestne občine Celje, kot izvajalec gospodarske javne službe, katerega poslovanje nadzira ustanoviteljica. Ker se investicijska vlaganja pokrivajo iz republiških in občinskih taks, ki se zbirajo v navedenem javnem podjetju in potem prenesejo na Mestno občino Celje, je dokumentacija med obema pravnima subjektoma precej prepletena, vse investicije pa koordinira Oddelek za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje. Zaradi navedenega je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila izdano s strani Mestne občine Celje, čeprav je bil v Uradnem listu kot naročnik naveden Vodovod- kanalizacija, d.o.o..
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Z vlogo, z dne 02.12.2005, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno predstavil svoja stališča v obravnavani zadevi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba neutemeljeno zavrnjena. Ob tem je ugotovila, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja delno utemeljene.

Z vpogledom v Obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 06.09.2005, gre ugotoviti, da je bila vlagateljeva zavrnjena zato, ker naj ne bi izpolnjevala zahtev iz točke "III.2 Pravilna ponudba", tretjega poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, poleg tega pa naj bi bile v sklopih 1- 4 ugotovljene spremembe originalnih popisov. Vlagatelj naj bi, sledeč Obrazloženemu obvestilu, z dne 28.09.2005, v postopku oddaje javnega naročila, pri naročniku vodenem pod številko JNGD02/2003, potem, ko je bil izbran za izvajalca, brez obrazložitve odstopil od podpisa pogodbe, zaradi česar je moral naročnik postopek oddaje javnega naročila ponoviti, ravno tako pa naj pri pripravi svoje ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bi upošteval določila razpisne dokumentacije, v katerem je naročnik določil, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih so v originalni popis vnesene količinske ali kvalitetne spremembe.

Iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v točki "III.2 Pravilna ponudba" Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, izhaja naslednji zapis: "Investitor si pridržuje pravico, da zavrne ponudbo ponudnika, če se je le-ta pri realizaciji dosedanjih investicij v zadnjih petih letih v vlogi glavnega izvajalca ali v vlogi podizvajalca izkazal kot neprimeren izvajalec v smislu upoštevanja pogodbenih rokov, kvalitete izvedenih del, spoštovanja projektne dokumentacije in navodil nadzora ter zagotavljanja varnega dela.".

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (tako npr. v zadevi 018-238/2005, 018-302/2005 itd.) zapisala, da od ponudnika v fazi ocenjevanja ponudb ni mogoče zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki s strani naročnika niso bili predvideni že v razpisni dokumentaciji, ravno tako pa ponudbe nekega ponudnika zaradi neizpolnjevanja pogoja, ki v razpisni dokumentaciji ni bil vnaprej določen, ni mogoče označiti za nepravilno.

V konkretni zadevi Državna revizijska komisija ugotavlja, da odstopa od podpisa pogodbe, ki ga vlagatelj sicer ne prereka, sledeč zgoraj citiranim določilom razpisne dokumentacije, ni mogoče šteti za argument za zavrnitev ponudbe slednjega. Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, je naročnik svoje upravičenje do zavrnitve ponudbe nekega ponudnika namreč vezal na "upoštevanje pogodbenih rokov, kvaliteto izvedenih del, spoštovanje projektne dokumentacije in navodil nadzora ter zagotavljanje varnega dela", nesklenitve pogodbe pa ni mogoče uvrstiti med nobeno od tako določenih okoliščin. V posledici navedenega gre ugotoviti, da naročnik zaradi tega dejstva vlagateljeve ponudbe ni bil upravičen zavrniti (oziroma zavrnitve ni uspel utemeljiti), s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

Iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v točki "III.2 Pravilna ponudba" Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, med drugim dalje izhaja, da bo naročnik izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih bodo "v originalni popis del /so/ vnesene količinske in kvalitetne spremembe". V Navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe, pod točko "XV NAČIN PRIPRAVE PONUDBE", je naročnik dalje zapisal: "Ponudnik izdela vrednostni del ponudbe na osnovi tehničnega poročila in popisa del po predračunu pod zaporedno številko 20 razpisne dokumentacije z upoštevanjem vseh dodatnih pogojev (tehničnih in splošnih) ter podanih fiksnih stroškov, ki morajo biti vkalkulirani v ponudbeni ceniâ??". Iz razdelka razpisne dokumentacije "20. PREDRAČUN" je razvidno, da je naročnik pri nekaterih od del v vsakem posameznem sklopu že vnaprej določil ceno (fiksen strošek). Tako je v sklopu "1. PREDDELA" cene že določil pod postavkami 8.0 (cena 100.000,00 SIT), 10.0 (cena 500.000,00 SIT) ter 11.0 (cena 200.000,00 SIT), v sklopu "2. ZEMELJSKA DELA" je ceno že določil pod postavko 13.0 (cena 200.000,00 SIT), v sklopu "3. MONTAŽNA DELA" je ceno že določil pod postavko 9.0 (cena 300.000,00 SIT), v sklopu "4. ZAKLJUČNA DELA" pa je ceno že določil pod postavko 16.0 (cena 300.000,00 SIT).

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je slednji razdelek "20. PREDRAČUN" sestavil tako, da je iz naročnikovega obrazca izbrisal vse zgoraj opredeljene (vnaprej določene) cene (fiksne stroške), namesto teh pa je povsod zapisal svoje (sicer nižje) cene.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgoraj opisano ravnanje vlagatelja pri pripravi njegove ponudbe nedvomno pomeni "kvalitetne spremembe", vnesene v "originalni popis del", v posledici katerih je bil naročnik upravičen izločiti kot nepravilno. Ob zapisanem Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagatelj za dejstvo, da je naročnik nekatere cene določil že vnaprej, vedel že v trenutku prevzema razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V kolikor je menil, da je naročnikovo vnaprejšnjo določevanje cen (fiksnih stroškov) neustrezno (kot to sedaj argumentira v svojem revizijskem zahtevku), bi zato moral s tem povezane domnevne kršitve uveljavljati že pred potekom roka za oddajo ponudb. V tej fazi postopka, skladno z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN, pa s tem povezanih domnevnih kršitev ne more navajati. Iz navedenih razlogov je potrebno vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na s strani naročnika ugotovljene spremembe "originalnega popisa del" v vlagateljevi ponudbi, zavrniti kot neutemeljene. Vlagateljeva ponudba je nepravilna, naročnik pa jo je bil upravičen in dolžan zavrniti.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila vlagateljev očitek, da naročnik ni izbral najugodnejše ponudbe v skladu z merili, objavljenimi v razpisni dokumentaciji.

Skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navedel zgolj domnevno kršitev (neizbira najugodnejše ponudbe v skladu z merili, objavljenimi v razpisni dokumentaciji), ne pa tudi dejstev in dokazov, s katerimi se ta dokazuje. Na podlagi določil 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija pri obravnavanju zgoraj opredeljene revizijske navedbe zato upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, na podlagi slednjih pa je vlagateljev očitek, da naročnik ni izbral najugodnejše ponudbe v skladu z merili, objavljenimi v razpisni dokumentaciji, zavrnila kot neutemeljen.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje nepravilnost ponudb vseh preostalih ponudnikov, saj naj ti v svojih ponudbah ne bi upoštevali naročnikove zahteve, da se decimalni zneski zaokrožijo na cele valutne enote.

Z vpogledom v 7. stran razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tretjem odstavku Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe podal naslednjo zahtevo: "Ponudnik naj izdela in predloži ponudbe po popisu del v slovenskem jeziku. Valutni del se prikaže v SIT, decimalni zneski se zaokrožijo na cele valutne enote.".

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbe vseh ponudnikov ugotavlja, da je ponudbene cene v svoji ponudbi s celimi valutnimi enotami izrazil le vlagatelj, noben od ostalih ponudnikov pa tega ni storil.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila postavil izrecno in nedvoumno zahtevo po tem, da ponudniki svoje ponudbene vrednosti "zaokrožijo na cele valutne enote". Omenjenega določila razpisne dokumentacije naročnik ni podal v obliki prošnje, kot to navaja v svoji odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo, temveč v obliki jasne zahteve, v razpisni dokumentaciji zapisane celo v odebeljenem tekstu. Ob navedenem je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal tudi, da bo izločil kot nepravilno ponudbo, pri kateri bo ugotovljeno "da ne izpolnjuje ostalih zahtev iz razpisne dokumentacije". Slednje določilo je skladno z 13. alinejo prvega odstavka 3. člena ZJN-1, iz katerega izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Ne glede na smiselnost ali potrebnost zgoraj opredeljene naročnikove zahteve gre v tej fazi konkretnega postopka oddaje javnega naročila posledično ugotoviti, da so morali ponudniki, da bi bile njihove ponudbe pravilne, ponudbene cene v svojih ponudbah zaokrožiti na cele valutne enote. Ker tega izbrani ponudnik in ponudniki Gradnje Žveplan, d.o.o., Ulica Heroja Lacka 8, Celje, Nivo, d.d., Lava 11, Celje (v nadaljevanju: Nivo, d.o.o.), ter Vegrad, d.d., Stari trg 35, Velenje (v nadaljevanju: Vegrad, d.d.), niso storili, so njihove ponudbe nepravilne (nepravilnost ponudb ponudnikov Vegrad, d.d., ter Nivo, d.d., je iz drugih razlogov že ugotovil tudi naročnik). Naročnik je dolžan v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Ker tega ni storil, temveč je ponudbo izbranega ponudnika dopustil in jo tudi izbral za najugodnejšo, je s tem ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 76. člena ZJN-1. Iz navedenih razlogov so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, skladno s katerimi naj obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila ne bi bilo izdano s strani naročnika.

Med strankami v konkretni zadevi ni sporno, da je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila sklep o pričetku postopka sprejela Mestna občina Celje, Oddelek za okolje, prostor ter komunalo, da je bil v objavi javnega razpisa kot naročnik naveden Vodovod- kanalizacija, d.o.o., da je obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila izdala Mestna občina Celje, Oddelek za okolje, prostor ter komunalo, ter da je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil Vodovod- kanalizacija, d.o.o., ob sopodpisu Mestna občine Celje, Oddelka za okolje, prostor ter komunalo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navkljub temu, da je v javnem razpisu predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot naročnik naveden Vodovod- kanalizacija, d.o.o., sklep o oddaji predmetnega javnega naročila izdala Mestna občina Celje, Oddelek za okolje, prostor ter komunalo. Ker za to ni izkazala upoštevne pravne podlage (npr. obstoja pooblastila iz 22. člena ZJN-1), so tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene.

V povzetku zgoraj navedenega gre ugotoviti, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati neskladnost odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Predmetno javno naročilo je bilo namreč oddano ponudniku, katerega ponudba ni bila pravilna, hkrati pa je bila odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo naročnik sicer priznava, izdana s strani subjekta, ki za pristojnost izdaje odločitve ni izkazal upoštevne pravne podlage. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "izgradnja fekalnega kanala: Sekundarni kanal Grajski hrib- Zagrad", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 71-72, z dne 29.07.2005, pod številko objave Ob-20956/05, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 06.09.2005, ter Obrazloženega obvestila, z dne 28.09.2005.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 200.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, ter
- v višini 80.000,00 SIT, pod postavko "stroški sestavitve zahtevka za revizijo".

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava stroške v višini 200.000,00 SIT, nastale s plačilom takse za revizijo. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ne priznava stroškov po priglašeni postavki "stroški sestavitve zahtevka za revizijo", saj vlagatelj v konkretnem revizijskem postopku ni izkazal zastopanja po pooblaščencu, upravičenem do izplačila nagrade za zastopanje, za priznanje stroškov po omenjeni postavki, ki je hkrati po višini neobrazložena, pa pravne podlage ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 23.12.2005

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- AGM, Primož Nemec, s.p., Sedraž 3, Laško,
- Vodovod- kanalizacija, javno podjetje, d.o.o., Lava 2a, Celje,
- Cestno podjetje Maribor, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran