018-399/2005 ZPIZ

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za oblikovanje, tiskanje in dobavo obrazcev in drugih tiskovin za potrebe Zavoda in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MOND GRAFIKA d.o.o., Ulica Ivana Selana 15, Brezovica, ki ga zastopa Odvetniška družba Dobravc - Tatalovič & partnerji o.p., d.n.o., Nazorjeva ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.12.2005

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.9.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 89/05 z dne 7.10.2005 pod številko objave Ob-26591/05. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 27.10.2005 je razvidno, da je naročnik prejel devet pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 3.11.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje BIROGRAFIKA BORI d.o.o., Linhartova 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.11.2005 v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal dne 17.11.2005.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.11.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil kot nepravilno, ker naj bi imela bančna garancija za resnost ponudbe prekratek rok veljavnosti, izjava banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in garancije za odpravo napak v garancijskem roku pa naj ne bi bila po vsebini identična naročnikovemu obrazcu. Vlagatelj zatrjuje, da je bila bančna garancija za resnost ponudbe predložena v skladu z navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), ki so določala, da mora garancija veljati najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb oz. toliko, kolikor je veljavna ponudba. Bančna garancija NLB d.d. z dne 20.10.2005 je veljavna do vključno 25.1.2006. Ponudbe so bile odprte 27.10.2005, kar pomeni, da je bila veljavnost bančne garancije 90 dni od odpiranja ponudb, kar je v skladu z razpisnimi pogoji, to pa izhaja tudi iz dopisa NLB d.d. z dne 7.11.2005, ki potrjuje, da je bila veljavnost bančne garancije v skladu z objavo v Uradnem listu RS. Kot izhaja iz ponudbe, je veljavnost ponudbe 90 dni od dneva odpiranja ponudb, zatrjuje vlagatelj, kar pomeni, da je bila ponudba v tem delu pravilna. Vlagatelj nadaljuje, da tudi bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ustreza zahtevam naročnika, da mora biti ponudba podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. To pomeni, da ni potrebno, da mora biti izjava banke tekstovno identična z obrazcem 9, temveč je potrebno, da izjava po vsebini ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, kar je vlagatelj izpolnil. Izjava NLB d.d., ki jo je vlagatelj priložil v ponudbi, da bo izdala garancijo na osnovi pridobitve posla, podpisa pogodbe in predložitve vloge za izdajo bančne garancije, je po vsebini identična z besedilom obrazca 9, saj banka ni podala nobenega vsebinskega zadržka za izdajo garancije. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je v vsakem primeru izdana šele v primeru pridobitve posla in sklenitve pogodbe, brez vloge za izdajo pa banka sploh ni seznanjena z dejstvom, da mora izdati bančno garancijo. Tudi če teh elementov ne bi bilo, bi bila bančna garancija izdana le ob njihovi izpolnitvi. Vlagatelj še navaja, da je bila njegova ponudba najugodnejša, saj sta oba ponudnika, ki sta ponudila nižjo ceno, DZS d.d. in MK Trgovina d.d., posredovala nepravilno ponudbo, kar izhaja iz obvestila z dne 3.11.2005. Navedena ponudnika tudi ne izpolnjujeta pogoja iz 1. točke navodil, ki določa, da udeležba podizvajalcev ni dovoljena, saj nihče od njiju nima lastne tiskarne in ne more sam tiskati obrazcev, kar pomeni, da bi to lahko izvajal le njun podizvajalec. Izbrani ponudnik je ponudil višjo ceno, zato bi moral biti kot najugodnejši izbran vlagatelj, če bi naročnik njegovo ponudbo v skladu z navodili in ZJN-1 ocenil kot pravilno.

Naročnik je dne 7.12.2005 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v točki 3.7.1. navodil določil, da mora bančna garancija za resnost ponudbe veljati še najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb oz. toliko, kolikor je veljavna ponudba, v točki 21 navodil pa je določil, da mora ponudnik v primeru, če poda veljavnost ponudbe, ki je daljša od zahtevane, le-to pokriti z ustrezno daljšo veljavnostjo bančne garancije za resnost ponudbe. Vlagatelj je v obrazcu 3 navedel, da njegova ponudba velja 180 dni od dneva odpiranja ponudb, zato bi morala tudi bančna garancija za resnost ponudbe veljati 180 dni od dneva odpiranja ponudb, to je do 25.4.2006 in ne le do 25.1.2006. Vlagateljeva ponudba tudi ni bila predložena skladno z zahtevo iz točke 7 navodil, saj njegova bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti po vsebini (besedilu) ni enaka z naročnikovim obrazcem iz razpisne dokumentacije. Izjava banke vsebuje dodano besedilo, in sicer da bo banka izdala garancijo na podlagi pridobitve posla, podpisa pogodbe in predložitve vloge za izdajo garancije. To dodano besedilo pomeni spremembo vsebine izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kot jo je predvidel naročnik, ter s tem neustreznost izjave in nepravilnost ponudbe.

Po prejetem vlagateljevem obvestilu, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 12.12.2005), je naročnik z dopisom z dne 14.12.2005 zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo posredoval Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je preučila navedbe vlagatelja in naročnika ter pregledala in prebrala dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in ponudbeno dokumentacijo vlagatelja. Po presoji navedb vlagatelja in naročnika ter pregledu in preučitvi dokumentacije je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Pravilna ponudba je v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, je nepravilna in jo je naročnik, ne glede na njeno morebitno nizko ceno ali ekonomsko ugodnost, na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti in izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Kot je razvidno iz navedb strank ter dokumentacije je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno zaradi neustrezne bančne garancije za resnost ponudbe ter neustrezne izjave banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Naročnik je v 3. točki navodil (Seznam dokumentov, s katerimi ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev za udeležbo) naštel, katere dokumente mora ponudnik predložiti, da se bo ponudba štela za pravilno. V točki 3.7. navodil je naročnik kot dokumenta, ki ju mora predložiti ponudnik za pravilnost ponudbe, zahteval bančno garancijo za resnost ponudbe in izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vsebinske in formalne zahteve glede bančne garancije za resnost ponudbe je naročnik določil v točki 3.7.1. navodil, kjer je zapisal da mora ponudnik predložiti dokument, ki ga izdaja poslovna banka in mora biti original, in sicer "bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 500.000 SIT, izdano s strani banke, ki mora veljati še najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb oz. toliko, kolikor je veljavna ponudba (OBRAZEC 8 - Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe je podlaga za izdajo originalne bančne garancije)". Glede vprašanja roka veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe je treba upoštevati tudi 21. točko navodil, v kateri je naročnik ponovil besedilo točke 3.7.1. navodil, dodatno pa je še določil, da mora ponudnik v primeru, ko poda veljavnost ponudbe, ki je daljša od zahtevane, le-to pokriti z ustrezno daljšo veljavnostjo bančne garancije za resnost ponudbe. Zahteve glede roka veljavnosti ponudbe je naročnik zapisal v 17. točki navodil, kjer je določil, da mora ponudba veljati do sklenitve pogodbe oz. še najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb; v primeru krajšega roka veljavnosti ponudbe pa bo le-to izločil. Iz navedenih določil navodil je torej razvidno, da je naročnik zahteval, da ponudnik predloži bančno garancijo za resnost ponudbe z rokom veljavnosti najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb, kolikor znaša tudi najkrajši rok veljavnosti ponudbe, če pa bo ponudnik določil daljši rok veljavnosti ponudbe od najkrajšega možnega, mora biti tudi veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe ustrezno podaljšana.

Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja je razvidno, da je v 1. podtočki II. točke obrazca 3 navedel, da bo ponudba veljala do sklenitve pogodbe oziroma še 180 dni od dneva odpiranja ponudb. Vlagateljevi revizijski navedbi, da naj bi bilo iz njegove ponudbe razvidno, da je rok veljavnosti le-te 90 dni od dneva odpiranja ponudb, torej ni mogoče slediti, saj za to v njegovi ponudbeni dokumentaciji ni podlage. Iz bančne garancije za resnost ponudbe, izdane s strani NLB d.d., ki jo je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, pa je nadalje razvidno, da obveznosti NLB d.d. iz garancije prenehajo, če banka ne prejme pravilnega pisnega poziva za unovčenje najkasneje do vključno 25.1.2006. Upoštevajoč datum odpiranja ponudb (27.10.2005) to pomeni, da je rok veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, 90 dni. Ker je vlagatelj v obrazcu 3 ponudbene dokumentacije navedel, da je rok veljavnosti njegove ponudbe 180 dni od dneva odpiranja ponudb, gre ugotoviti, da rok veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe ni usklajen z rokom veljavnosti ponudbe, kot sta to zahtevali točka 3.7.1. in točka 21 navodil. Predložena bančna garancija za resnost ponudbe tako ne ustreza zahtevam naročnika, zato ponudbe vlagatelja z vidika 13. točke 3. člena ZJN-1 ni mogoče obravnavati kot pravilne.

Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sicer sklicuje na dopis NLB d.d. z dne 7.11.2005, ki naj bi potrjeval, da je bila veljavnost bančne garancije v skladu z objavo v Uradnem listu RS in obrazcem 8. Iz navedenega dopisa NLB d.d. je razvidno, da je vlagatelj vlogi za izdajo bančne garancije predložil izpis iz Uradnega lista RS št. 89 z dne 7.10.2005 pod št. objave Ob-26591/05 ter obrazca 8 in 9 razpisne dokumentacije. Banka navaja, da je na podlagi vloge vlagatelja in objave razpisa v Uradnem listu RS izdala bančno garancijo za resnost ponudbe z rokom veljavnosti do vključno 25.1.2006, saj je bilo v objavi javnega razpisa navedeno, da mora biti garancija veljavna 90 dni od dneva odpiranja ponudb, zaradi česar banka meni, da je garancija za resnost ponudbe izdana v skladu s prejeto dokumentacijo. Vendar tudi tej navedbi ni mogoče slediti. Naročnik je namreč v 1. podtočki točke III.1.1) objave javnega razpisa (Uradni list RS št. 89 z dne 7.10.2005, št. objave Ob-26591/05) jasno navedel, da mora bančna garancija za resnost ponudbe veljati še najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb oz. toliko, kolikor je veljavna ponudba. Tudi iz te določbe je torej razvidno, da je naročnik rok veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe vezal na rok veljavnosti ponudbe, saj je izrecno določil, da je rok veljavnosti bančne garancije najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb in da mora garancija veljati toliko časa, kolikor velja sama ponudba, na podlagi katere je izdana. Morebitno dejstvo, da vlagateljeva poslovna banka ni bila obveščena o tem, koliko časa traja veljavnost vlagateljeve ponudbe, pa na (ne)pravilnost ponudbe ne more vplivati, saj gre za razmerje med vlagateljem in njegovo banko, znotraj katerega obstaja vlagateljeva obveznost predložiti banki vse tiste dokumente, na podlagi katerih lahko slednja izda z vidika določb razpisne dokumentacije ustrezno bančno garancijo.

Glede vprašanja ustreznosti v vlagateljevi ponudbi predložene izjave banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik zahteve glede vsebine izjave banke določil v točki 3.7.2. navodil. V tej točki je naročnik zapisal, da mora ponudnik predložiti izjavo banke, da bo brez zadržkov dobil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 8% od vrednosti pogodbe, ki mora veljati še 20 dni po preteku veljavnosti pogodbe. Podpis izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je naročnik predvidel na obrazcu 9, v katerem je ponovil vsebino točke 3.7.2. navodil, pri čemer je v 7. točki navodil dopustil, da ponudnik poda ponudbo na obrazcih, ki jih izdela sam. Za ta primer je naročnik zahteval, da mora biti vsebina in oblika obrazcev, ki jih izdela ponudnik, enaka vsebini in obliki obrazcev, ki so priloge razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je v ponudbeno dokumentacijo predložil izjavo banke, ki ni bila oblikovana na obrazcu 9, temveč jo je, kot je to dopuščala razpisna dokumentacija, banka sestavila sama. V tej izjavi banka navaja, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo prevzetih pogodbenih obveznosti v višini 8% od pogodbene vrednosti, in sicer na osnovi pridobitve posla, podpisa pogodbe in predložitve vloge za izdajo navedene garancije. Glede na zahtevo, na podlagi katere so morali ponudniki predložiti nepogojno izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (izjava brez zadržkov), ter zahtevo, v skladu s katero je morala biti vsebina in oblika obrazcev, ki jih izdela ponudnik sam, enaka vsebini in obliki obrazcev, ki so priloge razpisne dokumentacije, je treba ugotoviti, ali je vsebina izjave banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, enaka vsebini izjave, ki jo je naročnik predvidel na obrazcu 9, oz. ali dodatek "in sicer na osnovi pridobitve posla, podpisa pogodbe in predložitve vloge za izdajo navedene garancije" pomeni takšno spremembo vsebine izjave, da izjave vlagateljeve banke ni mogoče obravnavati kot po vsebini in obliki enako izjavo, kot je vsebovana na obrazcu 9.

Glede zgoraj zastavljenega vprašanja gre načeloma ugotoviti, da mora ponudnik v primeru, ko naročnik zahteva brezpogojno izjavo o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, predložiti izjavo brez kakršnihkoli pogojev ali zadržkov oz. takšnih vsebinskih sprememb, ki bi neposredno ali posredno pogojevale izdajo bančne garancije z nastopom določenih okoliščin. V predmetnem postopku gre ugotoviti, da vlagatelj s tem, ko je predložil izjavo banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v kateri je (v primerjavi z vsebino izjave na obrazcu 9) dodano besedilo "in sicer na osnovi pridobitve posla, podpisa pogodbe in predložitve vloge za izdajo navedene garancije", ni spreminjal vsebine izjave, ki jo je naročnik določil v točki 3.7.2. navodil. Dodano besedilo namreč ne vpliva na zavezo banke, da bo brez zadržkov izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, saj slednje že po naravi stvari banki ni treba izdati v primeru, če ponudnik, za katerega podaja izjavo, ni izbran kot najugodnejši ponudnik in zato z naročnikom tudi ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti se torej (tudi če ti zadržki niso izrecno omenjeni v razpisni dokumentaciji oz. vsebovani v izjavi banke) izda le v primeru, če se pogodba med ponudnikom in naročnikom sploh sklene, pri čemer do sklenitve pogodbe ne more priti, če ponudnik ni izbran kot najugodnejši. V primeru, ko je ponudnik izbran kot najugodnejši in tako sklene pogodbo z naročnikom, pa mora banko, ki je podala izjavo o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, tudi obvestiti o tem dejstvu, na podlagi katerega banka izda garancijo.

Na podlagi zgoraj navedenega gre tako ugotoviti, da besedilo izjave banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v primerjavi z vsebino obrazca 9 ni bilo spremenjeno v smislu dodajanja novih pogojev, ki že po naravi stvari ne bi bili značilni za izdajo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zato za ponudbo vlagatelja v tem delu ni mogoče ugotoviti, da ne izpolnjuje naročnikove zahteve iz 7. točke navodil glede identitete vsebine in oblike izjave. Vendar pa v prejšnjem stavku zapisano ne more več vplivati na zgornjo ugotovitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe zaradi neustrezne bančne garancije za resnost ponudbe, ki ni bila predložena v skladu z naročnikovimi zahtevami glede roka njene veljavnosti. Čeprav je namreč vlagateljeva navedba, ki se nanaša na bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, utemeljena, pa vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahteve glede roka veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe in kot taka ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Zato je z vidika 13. točke 3. člena ZJN-1 v delu, ki se nanaša na bančno garancijo za resnost ponudbe, ni mogoče obravnavati kot pravilne, naročnik pa jo je bil dolžan v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti in izločiti iz postopka. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju revizijskega predloga je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija še pripominja, da vlagateljeve navedbe glede nepravilnosti ponudb ponudnikov DZS d.d. in MK Trgovina d.d. v tem revizijskem postopku niso relevantne. Že iz obvestila o oddaji naročila (dokument z dne 3.11.2005) in popravka obvestila o oddaji naročila (dokument z dne 17.11.2005) je namreč razvidno, da je naročnik tako ponudbo ponudnika DZS d.d. kot tudi ponudbo ponudnika MK Trgovina d.d. zavrnil kot nepravilno, zaradi česar ti ponudbi, ki sicer vsebujeta nižjo ponudbeno ceno od vlagateljeve, v tem revizijskem postopku ne moreta vplivati na izbiro najugodnejšega ponudnika in s tem na vlagateljevo aktivno legitimacijo.

Ker vlagatelj do sprejema odločitve Državne revizijske komisije (peti odstavek 22. člena ZRPJN) ni zahteval povrnitve stroškov, ki so mu nastali z revizijo, Državna revizijska komisija o njih tudi ni odločala. Ne glede na navedeno pa gre pripomniti, da mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagatelju na pisno zahtevo povrniti stroške, nastale z revizijo, le v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 23.12.2005

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska 15, Ljubljana
- Odvetniška družba Dobravc - Tatalovič & partnerji o.p., d.n.o., Nazorjeva ulica 2, Ljubljana
- BIROGRAFIKA BORI d.o.o., Linhartova 1, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran