018-397/2005 MOL

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter člana Francija Kodela in predsednika dr. Aleksija Mužina, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izbira izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL ter receptorske službe" po sklopih ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili vlagatelji Sintal, d.d., Litostrojska cesta 40, Ljubljana, G7, d.d., špruha 33, Trzin, Varnost Vič, d.d., Koprska 94, Ljubljana, ter Varnost Rival, d.o.o., Staničeva 41, Ljubljana, ki jih zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.12.2005 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 16.11.2005, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Javni razpis "izbira izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL ter receptorske službe" je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 6/2005, z dne 21.01.2005, pod številko objave Ob-1421/05, s popravki v Uradnem listu RS, št. 17-18/2005, z dne 25.02.2005, pod številko objave Ob-5134/05, Uradnem listu RS, št. 20-21/2005, z dne 04.03.2005, pod številko objave Ob-6135/05, Uradnem listu RS, št. 47/2005, z dne 13.05.2005, pod številko objave Ob-12628/05, v Uradnem listu RS, št. 65-67/2005, z dne 15.07.2005, pod številko objave Ob-19767/05, ter v Uradnem listu RS, št. 82/2005, z dne 09.09.2005, pod številko objave Ob-23919/05.

Dne 10.10.2005 je naročnik izdal obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se le-to v prvem in tretjem sklopu odda ponudniku FIT varovanje, d.d., Mala ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklopa 1 in 3), v drugem sklopu pa skupini ponudnikov Valina varovanje, d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana, VOP, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ter Rival VTS, d.o.o., Ob železnici 18, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 2).

Dne 19.10.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila, v skladu z 78. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), ter zahtevo za vpogled v razpisno dokumentacijo in prispele ponudbe.

Naročnik je obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila izdal dne 03.11.2005, vpogled v dokumentacijo o izvedenem postopku in v prispele ponudbe pa je vlagatelju omogočil dne 08.11.2005.

Z vlogo, z dne 16.11.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev 76. člena ZJN-1 ter kršitev 42.a člena, v povezavi s 45. členom ZJN-1. V obrazložitvi svojega zahtevka navaja, da trije izmed ponudnikov, to je izbrani ponudnik za sklopa 1 in 3, izbrani ponudnik za sklop 2 ter ponudnik Varnost Maribor, d.d., Kraljeviča Marka 5a, Maribor (v nadaljevanju: Varnost Maribor, d.d.) v neskladju z zahtevami razpisne dokumentacije na ponudbo niso napisali "NE ODPIRAJ- PONUDBAâ??". Varnost Maribor, d.d., je to zahtevo izpolnil le delno, saj je v levi zgornji kot ovojnice napisal "Ne odpiraj". Naročnik bi moral ponudbe teh ponudnikov zavrniti kot nepravilne; ker tega ni storil, je ravnal v neskladju s 76. členom ZJN-1.
Vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik za sklopa 1 in 3 ni izpolnil zahteve razpisne dokumentacije po predložitvi originalnega potrdila sodišča, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, v stečaju ali v likvidacijskem postopku oz. da ni prenehal poslovati. Slednji je namreč predložil le fotokopijo potrdila sodišča, njegova ponudba pa je zato nepravilna.
Kot slednje vlagatelj navaja, da je bila ena izmed zahtev razpisne dokumentacije tudi, da mora ponudnik za zaposlene, ki bodo opravljali dela varnostnika, predložiti službene izkaznice. Vlagatelj na podlagi obrazca Prijava (stran 29 razpisne dokumentacije) ugotavlja, da so se partnerji v skupni ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2 prijavili na naslednje sklope: Valina varovanje, d.o.o., se je prijavil na drugi in tretji sklop, VOP, d.o.o., se je prijavil le na tretji sklop, Rival VTS, d.o.o., pa le na prvi sklop. Valina varovanje, d.o.o., ima zaposlenih 25 delavcev, kar glede na število predloženih izkaznic pomeni, da bodo dela pri naročniku opravljali prav vsi zaposleni. Glede na vlagateljeva predvidevanja, je za opravljanje storitev iz v okviru drugega sklopa potrebnih najmanj 24 oseb, v okviru tretjega sklopa pa najmanj 22 oseb. Ker iz prijave izhaja, da bo VOP, d.o.o., opravljal le storitve iz tretjega sklopa, predložil pa je le službene izkaznice 8 varnostnikov, bo morala Valina varovanje d.o.o. zagotoviti vsaj še 14 svoji varnostnikov, da bo skupaj na storitvah iz tretjega sklopa delalo 22 varnostnikov. To podjetje ima posledično na voljo le še 11 zaposlenih, kar ne zadostuje za opravljanje storitev iz drugega sklopa. Vlagatelj se zato sprašuje, kako nameravajo ponudniki, ki so oddali skupno ponudbo, zagotoviti nemoteno in kakovostno opravljanje del. Vlagatelj opozarja tudi, da iz predloženih referenc Valina varovanje d.o.o. izhaja, da ta ponudnik že opravlja storitve varovanja pri drugih naročnikih, kar pomeni, da zaposleni, katerih službene izkaznice so bile predložene, ne bodo mogli opravljati razpisanih storitev pri naročniku v predmetnem postopku. Vlagatelj zato predlaga izvedbo dokaza, s pomočjo katerega se bo ugotovilo koliko zaposlenih ima Valina varovanje, d.o.o. (te podatke je mogoče pridobiti iz evidenc Ministrstva za notranje zadeve in/ali Zbornice RS za zasebno varovanje), kolikšno število varnostnikov družbe Valina varovanje, d.o.o., je v času, ko je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, opravljalo storitve varovanja drugje (torej ne pri naročniku), ter s katerimi varnostniki namerava ponudnik opravljati storitve varovanja pri naročniku.
Iz navedenega, po mnenju vlagatelja, evidentno izhaja, da je naročnik kršil 42a. člen ZJN-1, saj ni izločil ponudbe ponudnika, ki ne razpolaga z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi. Kršil je tudi 45. člen ZJN-1, saj ni preveril, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42.a členu ZJN-1. Naročnik izrecnega števila varnostnikov, potrebnih za realizacijo posla, ni navedel, je pa slednjega mogoče izračunati posredno, prek navedbe režima varovanja. Ponudba posledično ni skladna s tehnično specifikacijo, zaradi česar je neprimerna.
Vlagatelj zato predlaga, da se ugotovi, da so ponudbe Varnost Maribor, d.d., izbranega ponudnika za sklopa 1 in 3 ter izbranega ponudnika za sklop 2 nepravilne oziroma neprimerne, da se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila ter da se ponovno izbere najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za DDV, za stroške zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka, ter v višini 3% od slednjih stroškov, za materialne stroške.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, št. 4022-65/2004-89, z dne 25.11.2005, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega.
V obrazložitvi sklepa je glede očitka, ki se nanaša na označevanje ponudb, navedel, da ni ravnal v neskladju s 76. členom ZJN-1, v povezavi s 13. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Naročnik navaja, da je dne 20.10.2005 izvedel javno odpiranje ponudb, na katerem so bili prisotni tako predstavniki naročnika, kot predstavniki ponudnikov. Vse prispele ponudbe so bile pravočasne, predložene so bile v zaprtih kuvertah, na vseh kuvertah so bili nalepljeni izvirni obrazci naročnika. Naročnik je na odpiranju vsem predstavnikom ponudnikov pokazal vsako kuverto posebej, noben od predstavnikov pa na prispele ponudbe ni imel pripomb, kar je razvidno tudi iz zapisnika. Naročnik dalje ugotavlja, da je skladno s 13. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pravilna tista ponudba, ki je pravočasna, in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ponudb, ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Tako primernost, kot sprejemljivost ponudb, se ugotavljajo šele v postopku vsebinskega ocenjevanja le-teh. Ugotovitev, ki jo navaja vlagatelj, bi lahko šteli kvečjemu za pomanjkljivost, ki pa nikakor ne more biti razlog za izločitev ponudb.
Glede očitka o neustreznosti ene izmed listin, ki jo je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik za sklopa 1 in 3, naročnik navaja, da je le-to ponovno preveril, ob čemer je ugotovil, da je sporna listina nedvomno original.
Glede navedb, ki se nanašajo na kadrovsko sposobnost partnerja v skupni ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2, to je ponudnika Valina varovanje, d.o.o., naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na predložitev službenih izkaznic, določil, da se bodo kot dokazilo upoštevale licence in službene izkaznice, ki jih je izdala Zbornica RS za zasebno varovanje, in tudi službene izkaznice, ki jih je izdala Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Ob tem pa je določil tudi, da morajo ponudniki podati izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo (vezano tudi na garancijo za resnost ponudbe), da bodo delavci ponudnika ob prevzemu del izpolnjevali vse z zakonom in razpisno dokumentacijo zahtevane pogoje ter da bodo tri dni pred nastopom del naročniku predložili dokazila o posesti službenih izkaznic za varnostnike, ki bodo izvajali predpisana dela. Naročnik je ravno v izogib očitkom, da je predmetno naročilo dosegljivo samo velikim ponudnikom, ki imajo zaposleno večje število varnostnikov, in da bi si zagotovil večjo konkurenco, dal kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja zgoraj opredeljeno izjavo, katera je zavezujoča in dana pod kazensko in materialno odgovornostjo. Vsi izračuni vlagatelja so popolnoma brezpredmetni in predstavljajo zgolj hipotetična ugibanja, kar nikakor ne more predstavljati nikakršne osnove za ugotavljanje kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika (računanje bolniškega staleža in dopustovâ?? je povsem stvar ponudnika, edino pomembno za naročnika je, da se naročilo izvaja skladno z veljavno zakonodajo in določili pogodbe). Poleg tega se stanje zaposlenih pri ponudniku lahko v času od vloge dokazil v ponudbeno dokumentacijo do prevzema del spremeni. Določeni zaposleni, za katere so podana dokazila, lahko namreč v tem času ponudnika zapustijo ali pa jim je službena izkaznica odvzeta. Naročnik v nadaljevanju svojega sklepa citira tudi vprašanja, prejeta v zvezi z na tem mestu obravnavanimi zahtevami razpisne dokumentacije, ter odgovore, ki jih je podal na le-ta. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da je izbrani ponudnik za sklop 2 predložil zahtevane službene izkaznice in potrdil zahtevano izjavo, s čemer je naročnikov pogoj izpolnil.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 02.12.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je navedel, da umika navedbe zahtevka za revizijo v delu, kjer je vlagatelj navedel, da izbrani ponudnik za sklopa 1 in 3 ni izpolnil zahteve razpisne dokumentacije po predložitvi originalnega potrdila sodišča, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, v stečaju ali v likvidacijskem postopku oz. da ni prenehal poslovati, še vedno pa vztraja v preostalem delu revizijskega zahtevka. V svoji vlogi je vlagatelj obenem dodatno pojasnil svoja stališča do obravnavane zadeve, v revizijski postopek pa je priglasil tudi dodatne stroške, nastale v zvezi z revizijo, v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za DDV.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na označevanje ponudb izbranega ponudnika za sklopa 1 in 3, izbranega ponudnika za sklop 2 ter ponudnika Varnost Maribor, d.d.. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je slednji na sedmi strani Navodil ponudnikom, pod točko "2.4.1 Opremljanje in označevanje ponudb", med drugim navedel: "Na zunanji kuverti mora biti obvezno nalepljen obrazec "označba ponudb", ki je sestavni del razpisne dokumentacije, ter navedena šifra ponudnika oz. naslov ponudnika.".

Na strani 20 Navodil ponudnikom, pod točko "4.4 PREJEM IN OZNAČBA PONUDB", je naročnik med drugim navedel, da mora ponudbe prejeti osebno ali po pošti do postavljenega roka, "z označbo:

"NE ODPIRAJ - PONUDBA JR - 04/310048 za izbiro izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL ter receptorske službe"

SKLOP 1 SKLOP 2 SKLOP 3

(USTREZNO OBKROŽI)

V nadaljevanju te razpisne dokumentacije v ponudbeni dokumentaciji je priložen obrazec, ki ga prilepite na ovojnico kuverte.".

Z vpogledom na stran 72 razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je del le-te tudi obrazec "POVABILO K ODDAJI PONUDBE", ki se v delu, relevantnem za odločanje o na tem mestu obravnavanih revizijskih navedbah vlagatelja, glasi:

"OZNAKA PONUDBE:

"JN - 04/310048 za izbiro izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL ter receptorske službe"

SKLOP 1 SKLOP 2 SKLOP 3

(USTREZNO OBKROŽI)

Ta obrazec "OZNAČBA PONUDB" nalepite na kuverto.".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklopa 1 in 3 gre ugotoviti, da je slednji na ovojnico svoje ponudbe nalepil obrazec "POVABILO K ODDAJI PONUDBE" v zgoraj opredeljeni vsebini. Na obrazec je napisal svojo firmo in naslov, obkrožil je sklopa 1 ter 3. Drugi zapisi, razen s strani naročnika odtisnjenega žiga, zabeležke o datumu in uri prejema ponudbe ter številke ponudbe, iz obrazca ne izhajajo.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 gre ugotoviti, da je slednji na ovojnico ponudbe nalepil obrazec "POVABILO K ODDAJI PONUDBE" v zgoraj opredeljeni vsebini. Na obrazec je napisal firme in naslove vseh partnerjev v skupni ponudbi, obkrožil je vse tri sklope. Drugi zapisi, razen s strani naročnika odtisnjenega žiga, zabeležke o datumu in uri prejema ponudbe ter številke ponudbe, iz obrazca ne izhajajo.

Z vpogledom v ponudbo ponudnika Varnost Maribor, d.d., gre ugotoviti, da je slednji na ovojnico svoje ponudbe nalepil obrazec "POVABILO K ODDAJI PONUDBE" v zgoraj opredeljeni vsebini. Na obrazec je napisal svojo firmo in naslov, ga žigosal, obkrožil je vse tri sklope, v zgornji levi kot ovojnice pa je zapisal tekst "NE ODPIRAJ". Drugi zapisi, razen s strani naročnika odtisnjenega žiga, zabeležke o datumu in uri prejema ponudbe ter številke ponudbe, iz obrazca ne izhajajo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so zahteve, ki se nanašajo na označevanje ponudb, v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila določene na dvoumen način, ki dopušča različno interpretacijo le-teh. Tako gre ugotoviti, da je naročnik na sedmi strani Navodil ponudnikom, pod točko "2.4.1", kot obvezno postavil zahtevo po tem, da ponudniki na svojo ponudbo nalepijo obrazec "označba ponudb", pri čemer je ta obrazec tudi podal kot del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (stran 72 le-te). Neusklajeno z navedenim je določilo razpisne dokumentacije na strani 20 Navodil ponudnikom, pod točko "4.4", iz katerega izhaja, da morajo ponudniki svoje ponudbe označiti z označbo "NE ODPIRAJ - PONUDBA JR - 04/310048â??", pri čemer pa se preostanek zahtevane označbe (del, ki se nanaša obkroževanje sklopov) v celoti ujema z besedilom obrazca "označba ponudb". Ob zapisanem pa gre ugotoviti še, da je naročnik tudi v tej točki razpisne dokumentacije ponovno zapisal, da je v nadaljevanju razpisne dokumentacije priložen obrazec, ki naj ga ponudniki prilepijo na ovojnico kuverte.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik zahtev razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na označevanje ponudb, ni določil na nedvoumen način; ponudniki so namreč, sledeč zgoraj navedenim argumentom, lahko zahteve razpisne dokumentacije razumeli bodisi tako, kot jih je razumel vlagatelj, ali pa povsem utemeljeno tudi tako, da za njihovo izpolnitev zadostuje že, če na svoje ponudbe nalepijo obrazec "označba ponudb", s šifro oziroma naslovom ponudnika. K slednjemu jih je naročnik namreč pozval kar na treh mestih razpisne dokumentacije, med drugim tudi pod sporno točko "4.4 PREJEM IN OZNAČBA PONUDB".

Ker so izbrani ponudnik za sklopa 1 in 3, izbrani ponudnik za sklop 2 ter ponudnik Varnost Maribor, d.d., na svoje ponudbe nalepili obrazec "označba ponudb", vsi pa so na svojih ponudbah navedli tudi svoje firme in naslove, Državna revizijska komisija zaključuje, da njihove ponudbe niso bile označene v neskladju z zahtevami razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so neutemeljene.

Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja še, da je namen zapisovanja besedila "NE ODPIRAJ - PONUDBA" na ponudbe, oddane v postopkih oddaje javnih naročil, v varovanju ponudnika pred diskriminatornim obravnavanjem s strani naročnika, v smislu morebitnega predčasnega odprtja njegove ponudbe in razkritja ponudbene cene ali podobno. V konkretni zadevi je bilo odpiranje ponudb izvedeno javno, o njem je bil napravljen zapisnik, na katerega vlagatelj ni imel pripomb, nobena od ponudb pa ni bila predčasno odprta (oziroma tega nobena od strank ne zatrjuje). Iz navedenega izhaja, da tudi v primeru, če za ugotovljeno nedoslednost pri označevanju prispelih ponudb ne bi bilo mogoče najti razlogov v nejasni razpisni dokumentaciji, to samo po sebi (v trenutni fazi postopka in glede na zgoraj opredeljeno dejansko stanje) ne bi moglo povzročiti nepravilnosti za vlagatelja spornih ponudb.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano "neprimernost" ponudbe partnerja v skupni ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2, to je družbe Valina varovanje, d.o.o.. Ob tem je ugotovila, da tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Državna revizijska komisija v zvezi s temi revizijskimi navedbami uvodoma izpostavlja, da iz določil v tem 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004) izhaja, da je ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Ponudba je, skladno z določili 3. člena Pravilnika, neprimerna, če njena vsebina ni povezana s predmetom javnega naročila in zato v celoti ne odgovarja zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, ki so vezane na predmet javnega naročila. V konkretnem primeru ni mogoče trditi, da vsebina ponudbe partnerja v skupni ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2, to je družbe Valina varovanje, d.o.o., ni povezana s predmetom javnega naročila; slednji je namreč v svoji ponudbi nesporno ponudil storitve, ki so predmet postopka oddaje javnega naročila, za vlagatelja pa je sporno, ali je omenjena družba kadrovsko sposobna. V primeru, če bi se vlagateljeve navedbe izkazale za utemeljene, to posledično ne bi pomenilo neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika, temveč njeno nepravilnost, iz te pravne podlage pa je pri svojem odločanju o na tem mestu obravnavanih revizijskih navedbah izhajala tudi Državna revizijska komisija.

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da naročnik v nobenem delu le-te ni zapisal določila o tem, koliko službenih izkaznic oziroma licenc mora predložiti ponudnik, da bi mu bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila priznana kadrovska sposobnost. Naročnik je v točki 3.8.8.5 razpisne dokumentacije namreč določil le, da morajo ponudniki za zaposlene, ki bodo opravljali dela varnostnika predložiti službene izkaznice izdane s strani Ministrstva za notranje zadeve, pri čemer se bodo upoštevale licence in službene izkaznice, izdane s strani Zbornice RS za zasebno varovanje, kot tudi izkaznice, izdane s strani Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve. Kot dokazilo za izpolnjevanje te zahteve je določil licence in službene izkaznice ter "izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo (vezano tudi na garancijo za resnost ponudbe), da bodo delavci ponudnika ob prevzemu del izpolnjevali vse z zakonom in razpisno dokumentacijo zahtevane pogoje, ter da bodo tri dni pred nastopom del predložili naročniku dokazila o posesti službenih izkaznic za varnostnike, ki bodo izvajali razpisana dela".

Med strankama v zadevi ni sporno, da je partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2, to je družba Valina varovanje, d.o.o., v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil več fotokopij službenih izkaznic (sledeč vlagateljevim navedbam tako 25). Državna revizijska komisija pa z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je slednji v le-tej predložil tudi zgoraj opredeljeno izjavo, ki se nanaša na izpolnjevanje z zakonom in razpisno dokumentacijo zahtevanih pogojev ter predložitev dokazil o posesti službenih izkaznic za varnostnike, ki bodo izvajali razpisana dela.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (tako npr. v zadevi 018-238/2005, 018-302/2005 itd.) zapisala, da od ponudnika v fazi ocenjevanja ponudb ni mogoče zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki s strani naročnika niso bili predvideni že v razpisni dokumentaciji, ravno tako pa ponudbe nekega ponudnika zaradi neizpolnjevanja pogoja, ki v razpisni dokumentaciji ni bil vnaprej določen, ni mogoče označiti za nepravilno.

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2, to je družba Valina varovanje, d.o.o., izpolnil zahteve razpisne dokumentacije v zvezi s predložitvijo službenih izkaznic oziroma licenc, ponudba omenjenega partnerja v skupni ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2 pa posledično iz razlogov, ki jih navaja vlagatelj, ni nepravilna.

Državna revizijska komisija na tem mestu zgolj pripominja, da vlagatelj pri svojih izračunih o nezadostnem številu predloženih službenih izkaznic (licenc) varnostnikov izhaja iz domneve, da bo morala družba Valina varovanje, d.o.o. zagotoviti vsaj 14 svojih varnostnikov za izvedbo storitev v 3. sklopu predmetnega javnega naročila, pri tem pa ne upošteva, da je bilo javno naročilo v tem sklopu oddano izbranemu ponudniku za sklopa 1 in 3 (to je ponudniku FIT varovanje, d.d.). Navedeno, zgolj sledeč s strani vlagatelja ponujenim podatkom, pomeni, da bi družba Valina varovanje, d.o.o., s številom varnostnikov, ki ga navaja vlagatelj (25 oseb), lahko pokrila domnevno potrebno število varnostnikov za izvajanje storitev iz drugega sklopa, ki ga ravno tako navaja vlagatelj (24 oseb).

Državna revizijska komisija je kot nepotrebne zavrnila vlagateljeve dokazne predloge za izvedbo dokazov, s katerim bi se ugotovilo "koliko zaposlenih varnostnikov ima Valina varovanje, d.o.o.", "kolikšno število varnostnikov družbe Valina varovanje, d.o.o. je v času, ko je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, opravljalo storitve varovanja drugje (torej ne pri naročniku)", ter "s katerimi varnostniki namerava ponudnik opravljati storitve varovanja pri naročniku". Izvedba teh dokazov na odločitev Državne revizijske komisije namreč ne bi mogla vplivati.

V povzetku zgoraj navedenega gre zaključiti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni uspel izkazati neskladja naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 20.12.2005

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana,
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana,
- FIT varovanje, d.d., Mala ulica 1, Ljubljana,
- Valina varovanje, d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana,
- VOP, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana,
- Rival VTS, d.o.o., Ob železnici 18, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran