018-387/2005 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Razvoj in vzdrževanje aplikacije za sledenje gozdno lesnih sortimentov, vključeno z 12 mesečnim vzdrževanjem", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ABADON d.o.o., Samova 1, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p., d.n.o., Taborska c. 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska c. 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.12.2005

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi, tako da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša:
- na pogoj, da je znašala višina letnih celotnih skupnih prihodkov ponudnika v preteklih 3 (treh) letih najmanj dvakratno ponudbeno vrednost (za vsako leto), ter da če ponudnik posluje manj kot 3 (tri) leta, morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu najmanj trikratno ponujeno vrednost (Razpisna dokumentacija, 11. točka v skupini b. - finančno področje poglavja 3. - UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI PONUDNIKA),
- na pogoj, da ima ponudnik vsaj 1 (enega) ustrezno kvalificiranega in usposobljenega delavca iz področja načrtovanja in analize ter vsaj 2 (dva) delavca iz področja izdelave in uvedbe ter iz področja vzdrževanja (Razpisna dokumentacija, 13. točka v skupini c. - tehnično, kadrovsko področje poglavja 3. - UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI PONUDNIKA).

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je izdal, z dne 05.10.2005, sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo aplikacije sledenje gozdno lesnih sortimentov, vključeno z 12 mesečnim vzdrževanjem. Javni razpis za predmetno javno naročilo po odprtem postopku je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 93/05, z dne 21.10.2005, št. objave Ob-28490/05. Naročnik je v navedeni objavi javnega razpisa v točki IV.3.3 - Rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje določil 21.11.2005 do 10. ure.

Vlagatelj je dne 10.11.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem se sklicuje na 5. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je naročnik v poglavju "Ugotavljanje usposobljenosti ponudnika" na finančnem področju navedel, da je pogoj za usposobljenost ponudnika za izvedbo razpisanega naročila, da znaša višina letnih celotnih skupnih prihodkov ponudnika v preteklih treh letih najmanj dvakratno ponudbeno vrednost za vsako leto, ter da če ponudnik posluje manj kot 3 leta, morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu najmanj trikratno ponudbeno vrednost, pogoj je tudi, da ponudnikov transakcijski račun v zadnjih šestih mesecih ni bil blokiran. Vlagatelj nadalje navaja, da je iz tehnično kadrovskega področja podana zahteva, da ima ponudnik vsaj enega ustrezno kvalificiranega in usposobljenega delavca s področja načrtovanja in analize ter vsaj dva delavca iz področja izdelave in uvedbe ter iz področja vzdrževanja, ter da je v tej točki navedeno tudi izpolnjevanje pogojev in zahtev iz 5. točke razpisne dokumentacije. Vlagatelj je mnenja, da višina letnih celotnih skupnih prihodkov ponudnika v preteklih letih v višini najmanj dvakratne ponudbene vrednosti za vsako leto ni v nikakršni korelaciji s sposobnostjo ponudnika, da izvede razpisano naročilo, ter da gre za neutemeljeno diskriminiranje manjših, vendar enako usposobljenih ponudnikov. Med drugim pa po vlagateljevem mnenju tudi ni navedeno, kakšni so pogoji s finančnega področja za tiste družbe, ki so bile ustanovljene letos, zato vlagatelj sklepa, da za te družbe ne velja noben pogoj, kar prav tako pomeni neutemeljeno diskriminacijo.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je tudi zahteva za vsaj enega ustrezno kvalificiranega in usposobljenega delavca iz področja načrtovanja in vsaj dva delavca iz področja izdelave in uvedbe ter iz področja vzdrževanja nezakonita, saj po mnenju vlagatelja razpisano javno naročilo lahko izvede tudi ponudnik, ki ima samo enega zaposlenega, seveda v kolikor je ta ustrezno kvalificiran in usposobljen tako iz področja načrtovanja kot iz področja izdelave in uvedbe ter iz področja vzdrževanja. Vlagatelj meni, da tudi ta zahteva ni v nobeni korelaciji z vsebino javnega naročila in je diskriminatorna in v nasprotju s 5. členom ZJN-1.
Vlagatelj od naročnika zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v tistem delu, v katerem je med pogoji za usposobljenost ponudnika podana omejitev iz finančnega in tehnično kadrovskega področja.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.11.2005, vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo dopolni z imenom kontaktne osebe, ter da naj zahtevek za revizijo vroči na pravilen način, t.j. priporočeno s povratnico, saj ni bil vročen na pravilen način.
Vlagatelj je zahtevo po dopolnitvi izpolnil dne 15.11.2005 (datum oddaje na pošto 15.11.2005 - poštni žig na ovojnici).

Naročnik je dne 25.11.2005 sprejel odločitev, s katero je zahtevek vlagatelja za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik v obrazložitvi odločitve poudarja zahtevnost ter namen predmetnega javnega naročila. Naročnik navaja, da je ena izmed nalog, zaradi katerih je bil ustanovljen, tudi gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, kamor sodi tudi prodaja lesa iz teh gozdov, ter da gospodari na približni površini 255.000 ha gospodarskih gozdov v lasti Republike Slovenije. Nadalje naročnik navaja, da je bil večinski del gozdov (96%) na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/1993, s spremembami) oddan v dolgoročno koncesijo pravnim naslednikom bivših gozdnih gospodarstev - koncesionarjem, ki vršijo prodajo lesa, za katerega se obračunava koncesijska odškodnina, ki je prihodek naročnika in na katerega so vezani tudi vsi odhodki, ki se nanašajo na gospodarjenje z gozdovi ter del pokrivanja stroškov služb naročnika. Naročnik dodaja, da je pričakovani prihodek ključni del poslovanja naročnika, podatki, ki jih naročnik pričakuje od navedene aplikacije pa bodo pomembno vplivali tudi na izhodiščni položaj naročnika pri pogajanjih s koncesionarji. Naročnik želi z navedeno aplikacijo onemogočiti prirejanje podatkov (količin in vrednosti lesa, oziroma gozdno lesnih sortimentov) s strani koncesionarjev. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da je predmet aplikacije sledenje prodaje gozdno lesnih sortimentov v približnem obsegu 1 (enega) milijona m3 oziroma 9 (devet) milijard SIT, ter da želi vzpostaviti takšno aplikacijo - evidenco, ki bo v vsakem trenutku omogočala takojšen pregled nad količino posekanega lesa v državnih gozdovih, količino prodanega lesa iz državnih gozdov ter količino lesa, ki je ostala na zalogi tekočega leta. Naročnik dodaja, da je zanj izjemnega pomena kakovost izdelave pa tudi vzdrževanje aplikacije, tako da ima pravico postaviti pogoje, ob upoštevanju katerih ima čim več možnosti izbrati kvalitetnega ponudnika, ki bo izpolnjeval predpogoje za izpolnitev pogodbe, kar nedvoumno predstavljata ustrezna kadrovska zasedba in finančna stabilnost ponudnika.
Naročnik utemeljuje postavitev pogoja po višini letnih celotnih skupnih prihodkov ponudnika v preteklih letih v višini najmanj dvakratne ponudbene vrednosti za vsako leto z razlogom, da želi pridobiti izvajalca z minimalno poslovno varnostjo oziroma z namenom ugotovitve finančne stabilnosti ponudnika.
Naročnik glede očitka vlagatelja, da finančni pogoj po izkazovanju celotnih prihodkov ne navaja, kakšni so pogoji za tiste družbe, ki so bile ustanovljene letos oziroma da sklepa, da za te družbe ne velja noben pogoj, pojasnjuje, da besedna zveza "manj kot 3 (tri) leta" vsebuje tudi tekoče leto (leto 2005) in s tem v letošnjem letu ustanovljena podjetja.
Naročnik glede vlagateljevega očitka, da je zahteva za vsaj enega ustrezno kvalificiranega in usposobljenega delavca iz področja načrtovanja in vsaj dva delavca iz področja izdelave in uvedbe ter iz področja vzdrževanja nezakonita, pojasnjuje, da je ta zahteva postavljena glede na zahtevnost in pomen javnega naročila za naročnika ter z namenom zagotovitve nemotene izdelave in uvedbe aplikacij, kot tudi stalnega vzdrževanja razpisane aplikacije. Naročniku je pomemben čim krajši rok izvedbe - izdelava in uvedba razvoja aplikacije (ki je postavljen kot merilo), kot tudi rok za odpravo napake v aplikaciji do vključno 9 (devet) delovnih ur. Naročnik zavrača očitek vlagatelja z argumentom, da ponudnik s samo enim zaposlenim ne more zagotoviti nemotenega poslovanja z naročnikom (morebitna bolezen, dopust â??), oziroma izpolnjevanja predvidenih pogodbenih obveznosti v roku. Naročnik poudarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel, da načrtovalec, oziroma analitik ne more biti hkrati tudi usposobljen za izdelavo, uvedbo ter vzdrževanje ponujene opreme, ter da iz tega sledi, da zadostuje, da ima ponudnik zaposlena le dva ustrezno usposobljena kadra.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 29.11.2005, naročnika obvestil, da nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 30.11.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 01.12.2005, le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Uvodoma Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, vezano na konkreten revizijski postopek, da je v skladu z 9. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 merilo element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb, medtem ko je pogoj v skladu z 10. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Merilo v skladu s citirano zakonsko določbo ni izključne narave, temveč je element za ocenjevanje, po katerem se torej razvrsti ocenjevane ponudbe, medtem ko je pogoj element, ki mora biti izpolnjen v celoti, da ni razlog za izključitev ponudbe. Pri elementu "pogoj" ne gre za manjše ali večje izpolnjevanja pogoja, temveč je temeljno zgolj to, ali je pogoj kot tak izpolnjen v celoti ali ne. Državna revizijska komisija poudarja, da gre v predmetni zadevi za pogoje in ne merila, pri čemer pa je v danem primeru vlagateljevo sklicevanje enkrat na termin pogoj, drugič pa na termin merilo irelevantno za vsebinsko odločitev v zadevi.

Najprej je Državna revizijska komisija presojala vlagateljevo navedbo glede pogoja za usposobljenost ponudnika, in sicer, da znaša višina letnih celotnih prihodkov ponudnika v preteklih letih najmanj dvakratno ponudbeno vrednost za vsako leto, ter da če ponudnik posluje manj kot 3 (tri) leta, morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu najmanj trikratno ponujeno vrednost.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 11. točki v skupini b. (finančno področje) poglavja 3. - UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI PONUDNIKA določil, da bo komisija ugotovila usposobljenost ponudnika tako, da bo preverila ali ponudnik izpolnjuje pogoj, da je znašala višina letnih celotnih skupnih prihodkov ponudnika v preteklih 3 (treh) letih najmanj dvakratno ponudbeno vrednost (za vsako leto), ter da če ponudnik posluje manj kot 3 (tri) leta, morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu najmanj trikratno ponujeno vrednost.
Naročnik v sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka poudarja pomembnost predmetnega javnega naročila, ter da želi pridobiti s tako postavljenimi pogoji, kvalitetnega ponudnika. Naročnik svoje stališče argumentira z navedbo, da finančna stabilnost predstavlja zagotovilo za t.i. kvaliteto ponudnika, vlagatelj pa oporeka v zahtevku za revizijo takšnemu pogoju, saj naj ne bi bil v nikakršni korelaciji s sposobnostjo ponudnika, da izvede razpisano naročilo.
Državna revizijska komisija ne oporeka naročniku pomembnosti predmetnega javnega naročila, pri čemer pa poudarja, da višina celotnih prihodkov v preteklih letih kot jo je določil naročnik v razpisni dokumentaciji ne predstavlja zadostnega objektivno preverljivega zagotovila, da je takšen ponudnik, ki tako postavljenemu pogoju zadosti, tudi (bolj) sposoben izvesti javno naročilo, da bi bil lahko takšen finančni pogoj izključitveni razlog za potencialne ponudnike, ki temu pogoju ne zadostijo.
ZJN-1 v prvem odstavku 42.a člena naročniku med drugim izrecno dopušča, da lahko za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne sposobnosti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Naročnik mora vnaprej določiti vse pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki in na podlagi katerih se bo presojala pravilnost njihovih ponudb, pri čemer morajo biti pogoji določeni (ob upoštevanju vseh kogentnih določil ZJN-1) jasno, objektivizirano, nediskriminatorno in v povezavi s predmetom javnega naročila. Naročnik torej pri določitvi pogojev ni v celoti avtonomen, pač pa je omejen z zahtevo po sorazmernosti pogojev ter s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), ki prepoveduje neupravičeno uporabo omejitvenega postopka. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik lahko v razpisni dokumentaciji postavi ekonomsko-finančne pogoje za izvedbo javnega naročila ob upoštevanju zahtevnosti in obsega javnega naročila, vendar pa mora pri tem ravnati na način, da neupravičeno ne omejuje konkurence med ponudniki. Državna revizijska komisija zato nadalje poudarja, da mora naročnik določiti take pogoje, ki zagotavljajo konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-1). Naročnik je pogoj v 11. točki v skupini b. (finančno področje) poglavja 3. - UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI PONUDNIKA razpisne dokumentacije postavil nesorazmerno glede na predmet in obseg predmetnega javnega naročila. Zahteva po izkazovanju višine letnih celotnih skupnih prihodkov ponudnika v preteklih 3 (treh) letih v višini najmanj dvakratne ponudbene vrednosti (za vsako leto), ter da če ponudnik posluje manj kot 3 (tri) leta, morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu najmanj trikratno ponujeno vrednost, je nesorazmerna oziroma pretirana glede na predmet javnega naročila.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja glede pogoja za usposobljenost ponudnika, in sicer, da je pogoj tudi, da ponudnikov transakcijski račun v zadnjih šestih mesecih ni bil blokiran.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 12. točki v skupini b. (finančno področje) poglavja 3. - UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI PONUDNIKA določil, da bo komisija ugotovila usposobljenost ponudnika tako, da bo preverila ali ponudnik izpolnjuje pogoj, da ponudnikov transakcijski račun v zadnjih šestih mesecih ni bil blokiran.
Naročnik v sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo poudarja pomembnost predmetnega javnega naročila, ter da želi pridobiti s tako postavljenimi pogoji kvalitetnega ponudnika. Naročnik svoje stališče argumentira z navedbo, da finančna stabilnost predstavlja zagotovilo za t.i. kvaliteto ponudnika, vlagatelj pa oporeka v zahtevku za revizijo takšnemu pogoju, saj gre po njegovem mnenju za zahtevo, ki ni v nikakršni povezavi s predmetom javnega naročila.
Državna revizijska komisija poudarja, da t.i. ne-blokada transakcijskega računa v zadnjih šestih mesecih zagotovo predstavlja bistven element finančne stabilnosti ponudnika. Seveda pa je ta element pri javnih naročilih, glede na namen in vsebino predmeta posameznega javnega naročila, lahko bolj ali pa manj pomemben.
Državna revizijska komisija je, ob upoštevanju že predhodno enkrat zapisanega, vezano na 42.a člen ZJN-1 ter 5. člen ZJN-1, ugotovila, da je naročnik postavil pogoj v 12. točki v skupini b. (finančno področje) poglavja 3. - UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI PONUDNIKA razpisne dokumentacije sorazmerno glede na predmet in obseg predmetnega javnega naročila. Zahteva po izkazovanju pogoja, da ponudnikov transakcijski račun v zadnjih šestih mesecih ni bil blokiran, je sorazmerna oziroma v skladu z namenom, predmetom in vsebino predmetnega javnega naročila.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih je zavrnila kot neutemeljene.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja glede pogoja za usposobljenost ponudnika, in sicer, da ima ponudnik vsaj enega ustrezno kvalificiranega in usposobljenega delavca iz področja načrtovanja in vsaj dva delavca iz področja izdelave in uvedbe ter iz področja vzdrževanja.
Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 13. točki v skupini c. (tehnično, kadrovsko področje) poglavja 3. - UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI PONUDNIKA določil, da bo komisija ugotovila usposobljenost ponudnika tako, da bo preverila ali ponudnik izpolnjuje pogoj, da ima ponudnik vsaj 1 (enega) ustrezno kvalificiranega in usposobljenega delavca iz področja načrtovanja in analize ter vsaj 2 (dva) delavca iz področja izdelave in uvedbe ter iz področja vzdrževanja.
Po vlagateljevem mnenju lahko razpisano javno naročilo izvede tudi ponudnik, ki ima samo enega ustrezno kvalificiranega in usposobljenega zaposlenega. Naročnik pa v sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo poudarja pomembnost predmetnega javnega naročila, da je naročniku pomemben med drugim tudi rok za odpravo napake na aplikaciji do vključno 9 (devet) delovnih ur, ter da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel, da načrtovalec oziroma analitik ne more biti hkrati tudi usposobljen za izdelavo, uvedbo ter vzdrževanje ponujene opreme in iz tega sledi, da zadostuje, da ima ponudnik zaposlena le dva ustrezno usposobljena kadra.
Državna revizijska komisija poudarja, da, glede na predmet konkretnega javnega naročila, postavitev pogoja o izkazovanju ustreznih kadrov, kot ga naročnik ustrezno pojasni šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ni nesorazmerna, pri čemer pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik dejstva, da zadostujeta že tudi dva ustrezno usposobljena kadra, ni ustrezno konzumiral v predmetni sporni točki v razpisni dokumentaciji. Iz razpisne dokumentacije namreč ni jasno razvidno, ali mora imeti ponudnik vsaj 1 (enega) ustrezno kvalificiranega in usposobljenega delavca iz področja načrtovanja in analize in hkrati še vsaj 2 (dva) delavca iz področja izdelave in uvedbe ter iz področja vzdrževanja, ali pa zadostujeta že tudi dva ustrezno usposobljena kadra, kot to pojasnjuje naročnik šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija delno sledila navedbi vlagatelja, pri čemer pa je zavrnila njegovo izrecno trditev, da lahko razpisano javno naročilo izvede tudi ponudnik le z enim ustreznim kadrom. Naročnik je namreč zahteval v razpisni dokumentaciji v tretji alinei poglavja 4 - DRUGI IZLOČILNI POGOJI ZA IZDELAVO PONUDBE, da je rok za odpravo napake v aplikaciji do vključno 9 (devet) delovnih ur, za takšen odzivni čas pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da ga je praktično nemogoče zagotavljati le z enim ustrezno usposobljenim delavcem.

Državna revizijska komisija je v zvezi z navedbo vlagatelja glede izpolnjevanja pogojev in zahtev iz 5. točke razpisne dokumentacije ugotovila, da vlagatelj podaja to navedbo v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno in ne predloži nobenih dokazov oziroma argumentov, s katerimi bi dokazal svojo trditev. Državna revizijska komisija je skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05 in 90/05), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, pri presoji te vlagateljeve navedbe upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj navajati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Navedbi, katere namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih je zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo od naročnika zahteval razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v tistem delu, v katerem je med pogoji za usposobljenost ponudnika podana omejitev iz finančnega in tehnično kadrovskega področja. Državna revizijska komisija je glede na vse navedeno delno sledila navedbam vlagatelja in je odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 12.12.2005

Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska c. 58, Ljubljana,
- Odvetniška družba Čeferin o.p., d.n.o., Taborska c. 13, Grosuplje,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran