018-367/2005 ZZZS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter članov Jožefa Kocuvana in Vesne Cukrov, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup in instalacija mrežne računalniške opreme po specifikacijah v razpisni dokumentaciji", v sklopu 1: "Naprave za neprekinjeno napajanje", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mides International, d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.12.2005 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila "Nakup in instalacija mrežne računalniške opreme po specifikacijah v razpisni dokumentaciji", v sklopu 1: "Naprave za neprekinjeno napajanje", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o izidu javnega naročila", z dne 30.09.2005, s prilogami.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16.08.2005 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "nakup mrežne računalniške opreme" po odprtem postopku, po sklopih. Javni razpis pod opisom "Nakup in instalacija mrežne računalniške opreme po specifikacijah v razpisni dokumentaciji" je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 79/2005, z dne 26.08.2005, pod številko objave Ob-22818/05, ter Uradnem listu EU, št. S 160, z dne 20.08.2005, pod številko objave 159892.

Naročnik je svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila ponudnikom posredoval v obliki "Obvestila o izidu javnega naročila", z dne 30.09.2005, katerega prilogi sta bili ocenjevalna tabela ter dokument "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila". Iz "Obvestila o izidu javnega naročila" izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1: "Naprave za neprekinjeno napajanje" odda ponudniku Fibernet, d.o.o., Dolenjska cesta 83, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V dokumentu "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila" pa je naročnik vsakemu od ponudnikov, katerih ponudba je bila v katerem od sklopov izločena, pojasnil razloge za izločitev njegove ponudbe ter prednosti ponudbe izbranega ponudnika napram njegovi ponudbi. V tako poimenovanem dokumentu, ki ga je izdal vlagatelju, naročnik pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, saj naj "ponujeni UPS (2000VA)" ne bi imel "zahtevanih dveh neodvisno krmiljenih skupin izhodnih priključkov (izrecno je napisano, da ima to funkcionalnost le 3000VA model)", ravno tako pa naj ne bi bila predložena izjava ponudnika, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem.

Z vlogo, z dne 04.10.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Slednji mu je bil omogočen dne 05.10.2005.

Dne 11.10.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem predlaga, da se "izpodbijano Obvestilo o izidu javnega naročila, postopek oddaje javnega naročila razveljavi, oziroma podredno izloči ponudbo Fibernet, d.o.o. kot nepravilno oziroma jo podredno kot neprimerno zavrne ter sprejme nov sklep o izbiri ter hkrati naročniku naloži povračilo vlagateljevih stroškov v zvezi z zahtevo za revizijo". Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navaja, da ima pravni interes za dodelitev predmetnega javnega naročila. Ponudba izbranega ponudnika po njegovem mnenju ni pravilna, če bi naročnik ravnal pravilno, upoštevajoč veljavne prepise in zahtevane razpisne pogoje, pa bi jo moral kot nepravilno izločiti, oziroma kot neprimerno zavrniti. Vlagateljeva ponudba bi bila tako kot primerna in pravilna lahko izbrana.
V obrazložitvi zahtevka vlagatelj najprej navaja, da iz posredovanega mu "Obvestila o izidu javnega naročila" ni razvidno, kateri ponudniki so oddali ponudbe, čigave ponudbe so bile pravilne in primerne, niti kako je naročnik ponudbe ocenil. "Obvestilo o izidu javnega naročila" je zato nepopolno, saj ga ni moč objektivno preizkusiti in preveriti.
Glede naročnikove ugotovitve, da je njegova ponudba nepravilna zaradi nepredložitve izjave o tem, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, vlagatelj navaja, da je, skladno z 42. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), za izpolnjevanje tega pogoja dolžan predložiti potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco. Vlagatelj je takšno potrdilo priložil ponudbi, iz česar izhaja, da je izpolnil pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 42. člena ZJN-1 in je njegova ponudba zato pravilna.
Glede naročnikove ugotovitve, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, vlagatelj navaja, da je enako neprimerna tudi ponudba izbranega ponudnika, naročnik pa bi zato moral ali obe ponudbi označiti za primerni, ali pa obe za neprimerni.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta v delu, ki se nanaša na točko "1.3 UPS za centralno lokacijo (Obrazec A-10)", nepopolna, saj ne vsebuje zadnjih dveh zahtevanih točk (priklop UPS na porabnike je potrebno izvesti v soboto popoldan; odklop, demontaža in odvoz ter uničenje starega UPS). Vlagatelj dalje ugotavlja, da v celoti manjka tudi točka "Izpolnjevanje posebnih pogojev za specifikacijo 1 (Obrazec A-10)", tudi zaradi navedenega pa ponudba izbranega ponudnika ni popolna.
Vlagatelj na osnovi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja tudi, da je ponudba slednjega neprimerna. Na točki "1.1 UPS za izpostave (Obrazec A-10)" je bila z razpisno dokumentacijo zahtevana vhodna napetost 160-288 VAC, česar ponujeni UPS Pulsar Extreme C, z napetostjo 160-276 V, ne izpolnjuje. To naj bi izhajalo iz specifikacij proizvajalca MGE UPS SYSTEMS, katerega tehnična dokumentacija je vidna tudi na uradni internetni strani le-tega. Izbrani ponudnik je k svoji ponudbeni dokumentaciji sicer dodal dokument z uradnim logotipom MGE UPS SYSTEMS, parafiran s strani izbranega ponudnika, kjer je bil podatku za zgornjo mejo vhodne napetosti 276VAC dodan podatek "+/- 5%" (v obliki "276VAC +/- 5%"). Omenjenega podatka matematično nikakor ne moremo enačiti z zahtevano vrednostjo 288 VAC, saj gre za neko območje odstopanja, za katerega izbrani ponudnik ni navedel v katerih primerih je odstopanje v pozitivno oziroma v negativno smer. Navedeni podatek tako ne zadostuje zahtevam razpisne dokumentacije, s strani izbranega ponudnika predloženi dokument pa je neverodostojen, saj dodani podatek ni zaveden v uradni tehnični dokumentaciji proizvajalca.
Vlagatelj podobno ugotavlja tudi v zvezi s točko "1.2 UPS za OE", kjer je bila z razpisno dokumentacijo zahtevana vhodna napetost 185-270 VAC, kar po specifikacijah proizvajalca, MGE UPS SYSTEMS, zoper ne ustreza. Na spletni strani slednjega je namreč podatek, da ima ta naprava vhodno napetost 160-265 V. Tudi v tem primeru je izbrani ponudnik predložil dokument, ki ima poleg zgornje meje vhodne napetosti pripisano še "+/- 5%" (v obliki "265VAC +/- 5%"). V zvezi s tem vlagatelj znova navaja, da omenjenega podatka matematično nikakor ne moremo enačiti z zgornjo zahtevano vrednostjo 270 VAC, saj gre za neko območje odstopanja, za katerega izbrani ponudnik ni navedel v katerih primerih je odstopanje v pozitivno oziroma v negativno smer. Navedeni podatek tako ne zadostuje zahtevam razpisne dokumentacije, s strani izbranega ponudnika predloženi dokument pa je neverodostojen, saj dodani podatek ni zaveden v uradni tehnični dokumentaciji proizvajalca.
Na točki "1.3 UPS za centralno lokacijo" je izbrani ponudnik ponudil "UPS Galaxy 5000", katerega uradna tehnična dokumentacija ni navedena na uradni internetni strani proizvajalca. Iz tega razloga se poraja utemeljen sum o ponudbi nepreizkušene opreme.
Vlagatelj v povzetku navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, hkrati je tudi neprimerna, ponudb pa medsebojno ni moč primerjati. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil načelo enakopravnosti ponudnikov saj je očitno favoriziral izbranega ponudnika. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku najprej odločil s sklepom, z dne 13.10.2005, s katerim je le-tega zavrgel.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-333/2005-31-2611, z dne 28.10.2005, naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka razveljavila, naročniku pa je naložila, da o le-tem odloči v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je dne 07.11.2005 izdal sklep, št. PC-19/05, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj v svojem zahtevku napačno in pavšalno zaključuje, da bi uporaba veljavnih predpisov in zahtevanih razpisnih pogojev, v kombinaciji z izločitvijo izbrane ponudbe, konvertirala vlagateljevo ponudbo v primerno in pravilno in bi bila ta tako izbrana. Tudi v hipotetičnem primeru, da bi bila izbrana ponudba izločena, je vlagateljeva ponudba še vedno nepravilna in neprimerna in bi bila izbrana naslednja pravilna ponudba.
Naročnik glede očitka o nepopolnosti njegovega "Obvestila o izidu javnega naročila" izpostavlja, da je bilo le-to skladno z določili prvega in drugega odstavka 78. člena ZJN-1.
Glede razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe naročnik ponovno navaja, da je le-ta nepravilna in neprimerna. Glede njene nepravilnosti navaja, da predložitev potrdila iz drugega odstavka 42. člena ZJN-1 (potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco) izkazuje izpolnjevanje pogoja, da ponudnik zaradi kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ni bil pravnomočno obsojen, ne pa tudi, da slednji ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve takšnega kaznivega dejanja. Za izpolnjevanje slednjega bi moral ponudnik pridobiti potrdila vse sodišč, zato v izogib kompliciranju, skladno z uveljavljeno prakso, naročniku zadostuje izjava ponudnika. Vlagatelj slednje ni predložil, kot je bilo to zahtevno v razpisni dokumentaciji, zato je njegova ponudba nepravilna.
Glede tehnične neprimernosti vlagateljeve ponudbe naročnik navaja, da je pri pregledu le-te ugotovil, da ponujena oprema ne izpolnjuje pogoja "vsaj dve neodvisno krmiljeni skupini po 3x IEC 320 izhodnih priključkov" za postavko "Specifikacija 1.1: UPS za izpostave". Vlagatelj zahtevka te pomanjkljivosti svoje ponudbe v revizijskem zahtevku niti ni izpodbijal, predstavnik vlagatelja pa je ob vpogledu, dne 05.10.2005, pred delavci naročnika pritrdil slednjemu, da je njegova ponudba neprimerna.
Glede izpodbijane pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da ponudba slednjega v celoti izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije ter je pravilna in primerna. Vlagateljeva ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna zaradi pomanjkljivo izpolnjenega Obrazca A-10 (Specifikacije) za postavko "Specifikacija 1.3: UPS za centralno lokacijo", ne drži, ker je izbrani ponudnik z "DA" potrdil sklop in da se strinja z alinejo, ki se začne s tekstom "Predmet razpisa je tudi izvedbaâ??" ter konča s tekstom "â?? ter uničenje starega UPSa", kar je razumljeno, da spadata navedeni točki "Priklop UPSa na porabnike je potrebno izvesti v soboto" in "Odklop, demontaža in odvoz ter uničenje starega UPSa" pod navedena instalacijska dela.
Vlagateljeva ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, ker manjka točka "Izpolnjevanje ostalih zahtevanih posebnih pogojev za Specifikacijo 1", ne drži, ker je točka razvidna iz Obrazca A-7 (Predračun).
Napačna je tudi vlagateljeva ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna v postavkah "Specifikacija 1.1: UPS za izpostave" in "Specifikacija 1.2: UPS za OE". Podatki- po vlagateljevem mnenju spornega tolerančnega območja- pomenijo, da se da te naprave nastaviti na vrednost delovanja iz tolerančnega območja in tako naprave v celoti izpolnjujejo naročnikove zahteve.
Vlagateljev utemeljeni sum, da je izbrani ponudnik ponudil nepreizkušeno opremo za postavko "Specifikacija 1.3: UPS za centralno lokacijo", ker uradne tehnične dokumentacije ponujene opreme ni našel na uradni spletni strani proizvajalca, naročnik ne razume in ne sprejema. Naročnik od ponudnikov ni zahteval, da morajo izpolnjevanje tehničnih pogojev ponujene opreme dokazovati z uradno objavo tehnične dokumentacije na uradni internetni strani proizvajalca le-te.
Naročnik navaja tudi, da iz razloga, ker izbrana ponudba v celoti izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, s svojim ravnanjem ni favoriziral izbranega ponudnika in tako ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov.
Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa vlagatelju ni priznal priglašenih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 10.11.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno pojasnil svoja stališča v zadevi.
Z vlogo, z dne 21.11.2005, je stransko intervencijo v predmetni revizijski postopek prijavil izbrani ponudnik. V vlogi prereka vlagateljeve navedbe o neskladnosti njegove ponudbe z zahtevami razpisne dokumentacije, prilaga pa tudi dokument, z dne 13.10.2005, ki je bil izbranemu ponudniku izdan s strani MGE UPS SYSTEMS, in iz katerega med drugim izhaja, da naj bi bilo mogoče v katalogih navedene zgornje meje vhodne napetosti za napravi "EXTREME C" ter "COMET EXTREME" prilagoditi za +/-5 %, glede na specifikacije elektronske opreme, ki se jo s tema dvema napravama zaščiti.

Vloga stranskega intervenienta je bila, skladno z določili drugega odstavka 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.)), posredovana tudi vlagatelju. Slednji je nanjo odgovoril z vlogo, z dne 29.11.2005, v kateri je predstavil svoja stališča do navedb stranskega intervenienta, predlagal pa je tudi dokaz zaslišanja dveh izmed svojih zaposlenih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka uvodoma preverila revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje nepopolnost naročnikovega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik svojo odločitev o oddaji javnega naročila ponudnikom posredoval v obliki dokumenta "Obvestilo o izidu javnega naročila", z dne 30.09.2005, katerega priloga sta bili ocenjevalna tabela ter dokument "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila".

Iz določil prvega odstavka 78. člena ZJN-1 izhaja, da "naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik o svoji odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila obvestil ponudnike, svojo odločitev o oddaji javnega naročila pa je tudi obrazložil in navedel razloge zanjo. Tako je naročnik z dokumentom "Obvestilo o izidu javnega naročila" ponudnike seznanil s tem, komu je oddal predmetno javno naročilo, po kakšni ponudbeni ceni ter ob uporabi katerega merila, s priloženim dokumentom "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila" pa je vsakega od ponudnikov seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe ter s prednostmi ponudbe izbranega ponudnika napram njegovi ponudbi. Pripomniti gre, da je imel vlagatelj v primeru, če mu na zgornji način in v opisani vsebini posredovano obvestilo o oddaji javnega naročila ni zadoščalo, skladno z določili drugega odstavka 78. člena ZJN-1, pri naročniku možnost vložiti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, česar pa ni izkoristil.

Ob upoštevanju zgornjih argumentov gre ugotoviti, da so vlagateljeve revizijske navedbe, v katerih slednji zatrjuje nepopolnost naročnikovega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila, neutemeljene.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje, da je bila njegova ponudba neutemeljeno izločena kot nepravilna in neprimerna.

Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe zaradi njene nepravilnosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v točki "9. Preverjanje sposobnosti", Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, postavil tudi naslednji pogoj: "Ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen". Kot listini za dokazovanje izpolnjevanja navedenega pogoja, je naročnik določil: "Izjava ponudnika, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem in potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco".

Z vpogledom v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo gre ugotoviti, da je slednji v svoji ponudbi predložil Potrdilo Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, z dne 09.09.2005, iz katerega izhaja, da "ni bil obsojen za kazniva dejanja", ni pa predložil izjave o tem, da "ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem".

Iz določil 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Skladno z določili 3. alineje 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik) je ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Skladno z določili prvega odstavka 76. člena ZRPJN mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

Ker vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil izjave o tem, da "ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem", zahteva po predložitvi takšne izjave pa je bila izrecno določena v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je njegova ponudba nepravilna, saj ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Ob tem gre izpostaviti, da bi moral vlagatelj v primeru, če se mu je zdela obravnavana zahteva sporna, zahtevek za revizijo, skladno z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN, vložiti še pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, v tej fazi pa morebitne spornosti same zahteve ni več mogoče presojati.

Ob upoštevanju zgornjih argumentov gre ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe zaradi njene nepravilnosti s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na izločitev vlagateljeve ponudbe zaradi njene "neprimernosti"; vlagatelj naj v svoji ponudbi namreč ne bi izpolnil zahteve "vsaj dve neodvisno krmiljeni skupini po 3x IEC 320 izhodnih priključkov" za postavko "Specifikacija 1.1: UPS za izpostave".

Z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek gre ugotoviti, da slednji glede "primernosti" svoje ponudbe v njem navaja "da je enako neprimerna tudi ponudba izbranega ponudnika, kar izhaja iz nadaljnje obrazložitve, in bi zato naročnik upoštevajoč temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov moral ponudbi obeh ponudnikov obravnavati enako. Naročnik bi moral ali obe ponudbi označiti za neprimerni ali obe za primerni".

Vlagatelj tako izpodbija pravilnost naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe kot "neprimerne", pri čemer pa kot edini argument za takšen očitek navaja domnevno neenakopravnost obravnavanja njegove ponudbe napram ponudbi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijske navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje "neprimernost" ponudbe izbranega ponudnika (o čemer bo govora v nadaljevanju), niso v prav nikakršni povezavi z razlogi, ki jih v argument izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi njene "neprimernosti" uporabil naročnik. Vlagatelj naj s svojo ponudbo namreč ne bi izpolnil zahteve "vsaj dve neodvisno krmiljeni skupini po 3x IEC 320 izhodnih priključkov" za postavko "Specifikacija 1.1: UPS za izpostave", vlagateljeve revizijske navedbe, v zvezi z "neprimernostjo" ponudbe izbranega ponudnika, pa se nanašajo na vhodno napetost ponujenih UPS naprav oziroma nepreizkušenost ene izmed ponujenih naprav. Iz navedenega izhaja, da do neenakopravnega obravnavanja vlagatelja napram izbranemu ponudniku, v zvezi z razlogi za izločitev njegove ponudbe zaradi "neprimernosti", ni moglo priti, oziroma vlagatelj takšnega neenakopravnega obravnavanja ni uspel izkazati, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika "nepopolna", saj ne bi vsebovala točk "priklop UPSa na porabnike je potrebno izvesti v soboto popoldan" ter "Odklop, demontaža in odvoz ter uničenje starega UPSa", hkrati pa naj bi točka "Izpolnjevanje posebnih pogojev za specifikacijo 1 (Obrazec A-10)" v celoti manjkala. Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da so te revizijske navedbe utemeljene.

Z vpogledom v dokument "Splošni pogoji javnega naročanja", ki je bil del razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, gre ugotoviti, da je naročnik v poglavju "2 Razlaga obrazcev in navodila za izpolnjevanje", pod alinejo "2.10 Specifikacije (obrazec A-10)", določil: "Naročnik v obrazcu Specifikacije (stolpec ZAHTEVANO) opredeljuje vrsto, lastnosti, kakovost in izgled predmeta javnega naročila po posameznih postavkah, s katerimi mora biti skladna tudi ponudba, ki jo ponudnik opredeli po postavkah v stolpcu PONUJENO. Posamezna postavka v stolpcu PONUJENO mora biti zato najmanj takšne kvalitete in lastnosti, kot je določena v stolpcu ZAHTEVANO pod isto številko in kot to določajo načrti- v primeru ko so načrti tudi del razpisne dokumentacije. Obrazec Specifikacije je priloga kasneje sklenjene pogodbe v primeru oddaje javnega naročila konkretnemu ponudniku.".

Iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila dalje izhaja, da je naročnik v "Obrazec A-10", pod postavko "1.3 UPS za centralno lokacijo", v stolpcu "ZAHTEVANO" podal skupno šestnajst alinej svojih zahtev, med katerimi sta zadnji dve "Priklop UPSa na porabnike je potrebno izvesti v soboto popoldan" ter "Odklop, demontaža in odvoz ter uničenje starega UPSa". Za postavko "1.3 UPS za centralno lokacijo" je naročnik zapisal še postavko "Izpolnjevanje posebnih pogojev za specifikacijo 1", kjer je v stolpcu "ZAHTEVANO" postavil skupno pet alinej svojih zahtev (izdelava na ključ na vseh lokacijah, vsi UPSi ponujeni pod točkama 1.1. in 1.2 morajo biti od istega proizvajalca in uporabljati isto nadzorno in krmilno programsko opremo, garancija 3 leta, garancijsko vzdrževanje mora zagotavljati ponudnik, ponudnik mora zagotoviti odpravo napak na več lokacijah hkrati v 48 urah).

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji "Obrazec A-10", pod postavko "1.3 UPS za centralno lokacijo", v stolpcu "PONUJENO", izpolnil le do vključno štirinajste alineje. Petnajste in šestnajste alineje, pod isto postavko, izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni podal niti v delu, kjer naročnik podaja svoje zahteve (stolpec "ZAHTEVANO"), niti v delu, kjer naj bi sam podal svojo ponudbo (stolpec "PONUJENO"). Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ravno tako ugotoviti, da je slednji v dokumentu "Obrazec A-10" v celoti izpustil razdelek, poimenovan "Izpolnjevanje posebnih pogojev za specifikacijo 1", tako v delu, kjer naročnik v le-tem podaja svoje zahteve (stolpec "ZAHTEVANO"), kot tudi v delu, kjer naj bi sam podal svojo ponudbo (stolpec "PONUJENO").

Iz določil dokumenta "Splošni pogoji javnega naročanja" nedvomno izhaja, da so bili ponudniki dolžni "Obrazec A-10" izpolniti v celoti; to pomeni, da so morali zato, da bi bila njihova ponudba pravilna, pri vsaki od naročnikovih zahtev, izraženi v stolpcu "ZAHTEVANO", podati tudi svojo ponudbo, izraženo v stolpcu "PONUJENO". Ker izbrani ponudnik pri alinejah "Priklop UPSa na porabnike je potrebno izvesti v soboto popoldan" ter "Odklop, demontaža in odvoz ter uničenje starega UPSa", za postavko "1.3 UPS za centralno lokacijo", ni podal svoje "ponudbe" v smislu dokumenta "Splošni pogoji javnega naročanja" (saj je v svoji ponudbeni dokumentaciji ti dve alineji v celoti izpustil), v celoti pa je izpustil tudi razdelek "Izpolnjevanje posebnih pogojev za specifikacijo 1" (v katerem posledično ravno tako ni podal svojih "ponudb" v smislu dokumenta "Splošni pogoji javnega naročanja"), gre njegovo ponudbo šteti za neskladno z zahtevami razpisne dokumentacije in posledično nepravilno, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, skladno s katerimi naj bi bila ponudba izbranega "neprimerna", saj naj bi slednji v točkah "1.1 UPS za izpostave" ter "1.2 UPS za OE" ponudil napravi z neustrezno vhodno napetostjo.

Državna revizijska komisija v zvezi s temi revizijskimi navedbami uvodoma izpostavlja, da iz določil v tem sklepu že citiranega 2. člena Pravilnika izhaja, da je ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Ponudba je, skladno z določili 3. člena Pravilnika, neprimerna, če njena vsebina ni povezana s predmetom javnega naročila in zato v celoti ne odgovarja zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, ki so vezane na predmet javnega naročila. V konkretnem primeru ni mogoče trditi, da vsebina ponudbe izbranega ponudnika ni povezana s predmetom javnega naročila; slednji je namreč v svoji ponudbi nesporno ponudil UPS naprave, ki pa, sledeč vlagateljevim revizijskim navedbam, ne ustrezajo nekaterim tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila. V primeru, če bi se vlagateljeve navedbe izkazale za utemeljene, to posledično ne bi pomenilo neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika, temveč njeno nepravilnost, iz te pravne podlage pa je pri svojem odločanju o na tem mestu obravnavanih revizijskih navedbah izhajala tudi Državna revizijska komisija.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik na "Obrazcu A-10", pod postavko "1.1 UPS za izpostave", v stolpcu "ZAHTEVANO" med drugim postavil naslednjo zahtevo: "Vhodna napetost 160-288 VAC". Na istem obrazcu, pod postavko "1.2 UPS za OE", je naročnik v stolpcu "ZAHTEVANO" postavil naslednjo zahtevo: "Vhodna napetost 185-270VAC".

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v "Obrazec A-10", pod postavko "1.1 UPS za izpostave", v stolpec "PONUJENO", na mestu zgoraj opredeljene naročnikove zahteve, zapisal naslednjo tehnično značilnost ponujene naprave: "Vhodna napetost 114-290VAC". Na istem obrazcu je izbrani ponudnik, pod postavko "1.2 UPS za OE", v stolpcu "PONUJENO", na mestu zgoraj opredeljene naročnikove zahteve, zapisal naslednjo tehnično značilnost ponujene naprave: "Vhodna napetost 80-277VAC".

Iz preostanka ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da slednji pod postavko "1.1 UPS za izpostave" ponuja napravo "MGE Pulsar Extreme C 1500VA rack", za katero iz predstavitvenega letaka izhaja vhodna napetost 120- 276 V, ki pa naj bi jo bilo, sledeč navedbam izbranega ponudnika, mogoče tovarniško nastaviti v območju +/- 5%. Pod postavko "1.2 UPS za OE" izbrani ponudnik ponuja napravo "MGE Comet Extreme 6000VA Tower", za katero iz predstavitvenega letaka izhaja vhodna napetost 85- 265 V (in ne 120- 275 VAC, kot v svoji "Prijavi kot stranski intervenient" napačno navaja izbrani ponudnik), ki pa naj bi jo bilo, ponovno sledeč navedbam izbranega ponudnika, ravno tako mogoče tovarniško nastaviti v območju +/- 5%.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika v delu, kjer se nanaša na postavki "1.1 UPS za izpostave" ter "1.2 UPS za OE" ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije. Ugotoviti gre namreč, da je naročnik na dokumentu "Obrazec A-10", v stolpcu "ZAHTEVANO", jasno določil meje vhodne napetosti, kot jih morajo omogočati s strani ponudnikov ponujene naprave. Naročnik tako ni določil, da zahteva spodnjo mejo vhodne napetosti največ 160 VAC (pri postavki "1.1 UPS za izpostave") oziroma 185 VAC (pri postavki "1.2 UPS za OE"), niti da zahteva zgornjo mejo vhodne napetosti najmanj 288 VAC (pri postavki "1.1 UPS za izpostave") oziroma 270 VAC (pri postavki "1.2 UPS za OE"). Iz navedenega izhaja, da zahteve razpisne dokumentacije izpolnjuje zgolj takšna naprava, ki ima vhodno napetost natančno v območju 160-288 VAC (pri postavki "1.1 UPS za izpostave") oziroma 185-270 VAC (pri postavki "1.2 UPS za OE"). Takšna razlaga zahtev razpisne dokumentacije, ne glede na njihovo smiselnost, ki je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče preverjati, izhaja tudi iz ostalih zahtev, določenih v dokumentu "Obrazec A-10". Naročnik je namreč na slednjem povsod, kjer je dopustil odstopanje od določenih vrednosti, to tudi izrecno navedel (tako je npr. naročnik pri postavki "1.1 UPS za izpostave" glede zahteve po moči določil, da zahteva "moč vsaj 1,5kVA/1 KW", glede avtonomije delovanja je določil, da zahteva "vsaj 10 minut pri 1 kVA/0,7 KW", pri izhodni napetosti pri delovanju na baterijo je podal zahtevo v obliki "230V +/- 3%", pri določitvi meja hrupnosti pa zahtevo "max 50 db (A)". Podobno je naročnik ravnal tudi pri postavki "1.2 UPS za OE"). Ker za napravi, ponujeni pri postavkah "1.1 UPS za izpostave" ter "1.2 UPS za OE", izbrani ponudnik ni uspel izkazati, da omogočata vhodno napetost, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ne glede na upoštevanje s strani izbranega ponudnika zatrjevano možne prilagoditve vhodne napetosti teh naprav za "+/- 5%", gre njegovo ponudbo šteti za neskladno z zahtevami razpisne dokumentacije in posledično nepravilno, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.
Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji glede naprave "UPS Galaxy 5000" zatrjuje "utemeljen sum o ponudbi nepreizkušene opreme".

Državna revizijska komisija izpostavlja, da v revizijskem postopku odloča o utemeljenosti navedb o konkretnih kršitvah, do katerih naj bi prišlo v postopkih oddaje javnih naročil, ne more pa presojati "sumov" oziroma "utemeljenih sumov", da je prišlo do domnevne kršitve. Skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v revizijskem zahtevku namreč navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

Na podlagi določil 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija pri obravnavanju zgoraj opredeljenih revizijskih navedb zato upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je potrebno, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika

Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku v zvezi z "utemeljenim sumom o ponudbi nepreizkušene opreme" ni navedel zadostnih dejstev, iz katerih bi izvirale domnevne kršitve, niti dokazov, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti, je Državna revizijska komisija s tem povezane revizijske navedbe, skladno s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu, zavrnila kot neutemeljene.

Iz določil v tem sklepu že citiranega prvega odstavka 76. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

V povzetku zgoraj argumentiranih dejstev gre ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladnosti naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe s predpisi s področja oddaje javnih naročil; vlagateljeva ponudba je namreč nepravilna, naročnik pa jo je bil zato upravičen zavrniti. Obenem pa gre ugotoviti, da je vlagatelj uspel izkazati neskladnost naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku; tudi ponudba slednjega je namreč nepravilna, s tem, ko jo je naročnik navkljub temu dopustil, in jo tudi izbral za najugodnejšo, pa je ravnal v neskladju s prvim odstavkom 76. člena ZRPJN.

V posledici zgoraj navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila "Nakup in instalacija mrežne računalniške opreme po specifikacijah v razpisni dokumentaciji", v sklopu 1: "Naprave za neprekinjeno napajanje", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 79/2005, z dne 26.08.2005, pod številko objave Ob-22818/05, ter Uradnem listu EU, št. S 160, z dne 20.08.2005, pod številko objave 159892, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o izidu javnega naročila", z dne 30.09.2005, s prilogami.

Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku ni sledila s strani vlagatelja podanemu dokaznemu predlogu zaslišanja dveh izmed zaposlenih pri vlagatelju, saj izvedba teh dokazov na odločitev v zadevi ne bi mogla vplivati niti za sprejem le-te ni bila potrebna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju v celoti priznava priglašene stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 12.12.2005

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana,
- Mides International, d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana,
- Fibernet, d.o.o., Dolenjska cesta 83, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran