018-376/2005 Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodela kot predsednika senata, predsednika dr. Aleksija Mužina in članice Vesne Cukrov kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za novi center za kontrolo zračnega prometa na letališču Ljubljana", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik IBE d.d., Hajdrihova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.12.2005 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi, in sicer tako da se razveljavi naročnikova odločitev, vsebovana v dokumentu Obvestilo izidu javnega naročila, številka 412-0029/00005-100013/05, z dne 04.11.2005 ter vsa nadaljnja ravnanja naročnika z namenom oddaje javnega naročila.

2. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, z dne 26.09.2005, za izdelavo projektne dokumentacije za novi center za kontrolo zračnega prometa na letališču Ljubljana. Naročnik je predhodni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 76/05, pod št. objave Ob-22216/05, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 87/05, pod št. objave Ob-26241/05, po odprtem postopku.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb izhaja, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, in sicer ponudbo ponudnika IZTR d.o.o., Slovenska cesta 19, Ljubljana, ponudbo vlagatelja ter ponudbo ponudnika ELEA iC d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana.

Naročnik je izdal dne 04.11.2005 dokument z naslovom Obvestilo o izidu naročila, v katerem je zapisal, da se zavrne vse ponudbe kot nepravilne in da bo v skladu z zakonom z vsemi ponudniki izvedel postopek s pogajanji.

Naročnik je izdal dne 08.11.2005 dokument z naslovom Povabilo k oddaji ponudb za predmetno javno naročilo, ki ga je posredoval vsem trem ponudnikom, ki so oddali ponudbe v odprtem postopku. Povabljeni ponudniki so navedeni dokument prejeli 10.11.2005, naročnik pa je v njem določil rok oddajo začetnih ponudb 15.11.2005 do 10:00 na lokaciji naročnika.

Vlagatelj je v dopisu, z dne 07.11.2005, ki ga je naročnik prejel 09.11.2005, zapisal, da je dne 04.11.2005 prejel obvestilo o izidu javnega naročila, ter da skladno z določilom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), podaja zahtevo za dodatno obrazloženo obvestilo, ki naj vsebuje vse razloge za zavrnitev njegove ponudbe kot nepravilne.

Naročnik je v dodatni obrazložitvi, z dne 10.11.2005, odločitve o izidu javnega naročila navedel, da je ponudba nepravilna in nesprejemljiva, saj presega sredstva za izvedbo javnega naročila, ki so zajeta v proračunu naročnika, ter da je ponudnik predložil neoverjeno kopijo potrdila namesto zahtevanega originala, ki ga izda davčni ali drug pristojni organ države, da ima ponudnik poravnane davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež. Nadalje naročnik navaja, da ponudnik obrazec VZOREC POGODBE na zadnji strani ni podpisal s strani odgovorne osebe, ampak jo je le parafiral, hkrati pa je ponudnik za podizvajalca v 15% deležu pri izvedbi elektro inštalacij navedel IBE d.d., kljub temu, da je IBE d.d. oddal lastno ponudbo. Naročnik dodaja, da vsak ponudnik lahko predloži oziroma nastopa le v eni ponudbi, ter da ponudnik, ki nastopa v več kot eni ponudbi, ne glede na to, ali nastopa samostojno, kot partner ali podizvajalec, "diskvalificira" vse ponudbe, v katerih nastopa, in veljajo vse "diskvalificirane" ponudbe za nepravilne.

Vlagatelj je dne 14.11.2005 z dopisom, ki ga je naročnik prejel 15.11.2005, le-temu sporočil, da ponudbe v zvezi s povabilom za pogajanja ne bo oddal, ker na podlagi prejetega obrazloženega obvestila preučuje možnost vložitve zahteve za revizijo.

Naročnik je v Uradnem listu RS št. 103/05 pod št. Objave Ob-31185/05 objavil obvestilo, da javno naročilo ni bilo oddano, s pojasnilom, da naročnik ni prejel nobene pravilne in sprejemljive ponudbe, ter da bo nadaljeval postopek s pogajanji. Navedene razloge za ne-oddajo javnega naročila je naročnik objavil tudi v Obvestilu o oddaji javnega naročila (storitve) v Uradnem listu EU, št. S219, št. obvestila 2005/S 219-215792.

Vlagatelj je dne 21.11.2005 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 22.11.2005, in v katerem navaja, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 02.11.2005, razvidno, da je vlagatelj predložil vso zahtevano dokumentacijo, ter da ponudnik ELEA iC d.o.o. ni predložil terminskega plana, ki je bil po dodatnih pojasnilih naročnika obvezen sestavni del ponudbe, ponudnik IZTR d.o.o. pa je namesto zahtevanega originalnega potrdila pristojnega davčnega organa o poravnavi davkov in prispevkov predložil le neoverjeno kopijo tega potrdila, prav tako pa je vzorec pogodbe na zadnji strani le parafiran, ne pa tudi podpisan s strani odgovorne osebe tega ponudnika.
Vlagatelj naročniku očita, da v obvestilu o oddaji ni obrazložil oziroma navedel razlogov, zakaj šteje ponudbo vlagatelja za nepravilno, s čimer naj bi kršil določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-1, ter da v dodatni obrazložitvi povsem na novo ugotavlja, da vlagateljeva ponudba tudi ni sprejemljiva. Vlagatelj zatrjuje, da očitek o nesprejemljivosti ponudbe, ker le-ta presega sredstva za izvedbo javnega naročila, ni utemeljen, saj naročnik ni niti v objavi javnega naročila v Uradnem listu RS niti v razpisni dokumentaciji navedel, s kakšnim obsegom sredstev razpolaga za izvedbo javnega naročila.
Nadalje vlagatelj navaja, da diskvalifikacija vlagateljeve ponudbe, ker vlagatelj nastopa kot podizvajalec v 15% deležu pri izvedbi elektro inštalacij pri ponudniku IZTR d.o.o. in ker je, kljub temu oddal lastno ponudbo, ni utemeljena, saj ni vlagatelj nikoli ni oddal ponudbe drugemu ponudniku IZTR d.o.o. za sodelovanje kot podizvajalec. Vlagatelj dodaja, da, ne glede na to, ZJN-1 v nobeni od določb ne opredeljuje zadržkov, da isti ponudnik ne bi mogel nastopati kot samostojni ponudnik in hkrati kot podizvajalec v ponudbi drugega ponudnika.
V nadaljevanju vlagatelj očita naročniku, da ni točna njegova ugotovitev v dodatni obrazložitvi odločitve o izidu javnega naročila, da iz ponudbe v točki 5.1.6. - Reference ni jasno razvidno, da je ponudnik izvedel projekt za objekt, katerega investicijska vrednost je najmanj 2,5 milijarde SIT. Vlagatelj trdi, da je izpolnil in podpisal obrazec 5.1.6. - izjava ponudnika - reference - ostali objekti iz razpisne dokumentacije v skladu z vsebino predpisanega obrazca, s katerim je bilo treba dokazati, katere vrste storitev je izvedel za objekte, katerih investicijska vrednost presega 2.500 mio SIT. Obrazec po mnenju vlagatelja zahteva vpis datuma, vrste storitve, naročnika in vrednost, zato je povsem logično, da je bilo potrebno vpisati vrednost opravljene storitve, kar je vlagatelj tudi storil ter za to predložil tudi ustrezni izjavi naročnikov teh storitev na obrazcu 5.1.7. - izjava naročnika referenčnih dobav oziroma storitev - ostali objekti, kjer naročnika potrjujeta, da gre za storitve izdelave projektov za objekte, katerih investicijska vrednost presega 2.500 mio SIT, kar je tudi sestavni del izjave.
Vlagatelj vsled navedenega meni, da je njegova ponudba pravilna, v nadaljevanju pa še očita naročniku, da je naročnik z začetkom postopka s pogajanji po predhodni objavi (1. točka tretjega odstavka 20. člena ZJN-1) kršil določila ZJN-1, saj je začel s postopkom s pogajanji še preden se je zaključil odprti postopek, in ugotovitev naročnika, da ni prejel pravilnih oziroma nesprejemljivih ponudb še ni dokončna, ker je na to odločitev mogoče vložiti še zahtevo za revizijo, naročnik pa je šel celo tako daleč, da je tudi v Uradnem listu RS 103/05, z dne 18.11.2005, objavil, da javno naročilo ni bilo oddano nobenemu ponudniku.
Vlagatelj predlaga naročniku, da razveljavi obvestilo o izidu javnega naročila oziroma svojo ugotovitev, da ni prejel pravilnih oziroma sprejemljivih ponudb, ter da ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna in sprejemljiva, ter temu ustrezno izpelje odprti postopek z dodelitvijo naročila.

Naročnik je dne 23.11.2005 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik v obrazložitvi sklepa pojasni, da naročniku prvi odstavek 78. člena ZJN-1 nalaga le, da naročnik ponudnike obvesti o svoji odločitvi. Naročnik dodaja da je ravnal v skladu z zakonom in je v obvestilu razlog za zavrnitev vseh ponudb označil s splošnim izrazom "nepravilne", v obrazložitvi pa je natančno navedel tako razloge za zavrnitev kot tudi utemeljitve.
V zvezi očitkom vlagatelja, glede višine sredstev, naročnik pojasni, da je brezpredmetno, ali je vlagatelj vedel, kakšna so predvidena sredstva na projektu ali ne, ter da mora naročnik poslovati zakonito in preko zagotovljenih sredstev ne sme oddati javnega naročila.
V nadaljevanju naročnik pojasni, da je nastopanje enega ponudnika v različnih vlogah v več ponudbah pri istem javnem naročilu v neposrednem in temeljnem nasprotju z načeli konkurence med ponudniki, enakopravnosti ponudnikov in negira namen javnih naročil nasploh.
V zvezi z očitkom vlagatelja glede zahtevanih podatkov za obrazec 5.1.6. naročnik ugotavlja, da sta dva konkurenčna ponudnika pravilno izpolnila obrazec, zato mu nerazumevanje vsebine s strani vlagatelja ni sprejemljivo.
Naročnik na koncu še obrazloži, da postopek s pogajanji v skladu s 1. točko tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 ni neodvisen postopek, temveč je izveden iz predhodnega odprtega ali omejenega postopka. Naročnik dodaja, da se suspenzivnost, ki jo predvideva zakon, nanaša na končan postopek in na odločitev o izbiri, ne pa na odločitev o neizbiri in nadaljevanje postopka s pogajanji, ter da ima vlagatelj ves čas trajanja postopka možnost revizije iz drugih razlogov, ki jih zakon dopušča.
Naročnik je v pravnem pouku sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal, "da je vlagatelj za primer zavrnitve zahtevka že napovedal nadaljevanje pred Državno revizijsko komisijo, zato bo naročnik njegov zahtevek in pripadajočo dokumentacijo predal Državni revizijski komisiji".

Državna revizijska komisija je dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu prejela 23.11.2005.

Naročnik je na podlagi dopisa Državne revizijske komisije, z dne 24.11.2005, da predstavlja obvestilo vlagatelja zahtevka o nadaljevanju postopka pred njo procesno predpostavko, brez katere postopka ni mogoče nadaljevati, prek odvetnice Aleksandre Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana, izdal dodatni sklep, z dne 25.11.2005, s katerim je vlagatelja pozval, da mu pisno sporoči najkasneje v treh dneh od prejema dopolnilnega sklepa, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali ne.

Državna revizijska komisija je prek odvetnice Aleksandre Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana, dne 01.12.2005 prejela kopijo vlagateljeve izjave o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je naročnika pozvala z dopisom, št. 018-376/05-34-3010, z dne 02.12.2005, k predložitvi pooblastila odvetnici Aleksandri Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana, o zastopanju naročnika v predmetnem revizijskem postopku, dodatnega sklepa, z dne 25.11.2005, s katerim je vlagatelja pozval, da izjavi, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali ne, ter vseh morebitnih drugih dokumentov, vezanih na predmetni postopek oddaje javnega naročila, ki jih morebiti poseduje.

Državna revizijska komisija je dne 05.12.2005 od naročnika prejela pooblastilo odvetnici Aleksandri Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana, za zastopanje naročnika v predmetnem revizijskem postopku ter dodatni sklep, z dne 25.11.2005.

Državna revizijska komisija je vlagatelja pozvala z dopisom, št. 018-376/05-34-3016, z dne 02.12.2005, k predložitvi potrdila o plačilu takse za revizijo v višini dodatnih 100.000,00 SIT, saj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik zavezan k objavi javnega razpisa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in zato znaša taksa za revizijski postopek 200.000,00 SIT.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 06.12.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 07.12.2005, le-tej posredoval zahtevano potrdilo o dodatnem plačilu takse.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Najprej je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnik s tem, ko mu je posredoval obvestilo o izidu javnega naročila brez obrazložitve oziroma razlogov za svojo odločitev, kršil določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija v zvezi s tem poudarja, da prvi odstavek 78. člena ZJN-1 določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti, da mora svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, ter da mora o svoji odločitvi obvestiti ponudnike. Zakon v citirani določbi torej nalaga naročniku zgolj dolžnostno ravnanje obvestitve ponudnikov o svoji odločitvi, ne pa da mora biti obvestilo o odločitvi o oddaji naročila tudi obrazloženo. Vsak ponudnik, ki ni bil izbran pa ima v nadaljevanju v skladu z določbo drugega odstavka 78. člena ZJN-1 pravico pridobiti dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.
Na osnovi vpogleda v spis o predmetnem javnem naročilu je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik s posredovanjem Obvestila o izidu javnega naročila, z dne 04.11.2005, do vlagatelja izpolnil obveznost, ki mu jo nalaga prvi odstavek 78. člena ZJN-1 o obvestitvi o svoji odločitvi, zato vlagateljevi trditvi o kršitvi prvega odstavka 78. člena ZJN-1 v konkretnem primeru ni mogoče pritrditi.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih je zavrnila kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da v dodatni obrazložitvi naročnik povsem na novo ugotavlja, da vlagateljeva ponudba tudi ni sprejemljiva.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v dokument Dodatna obrazložitev odločitve o izidu javnega naročila, z dne 10.11.2005, kot ga je predložil naročnik Državni revizijski komisiji, ugotovila, da je naročnik v rubriki "Ponudnik / kandidat" v tem dokumentu navedel IZTR Inženiring in projektiranje d.o.o., Slovenska cesta 19, 1000 Ljubljana, poštna povratnica, ki je pripeta k navedenemu dokumentu pa vsebuje naslovnika - vlagatelja. Po pregledu odstopljene dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, ki jo je Državna revizijska komisija prejela od naročnika tudi na osnovi izrecnega poziva, z dne 02.12.2005, št. 018-376/05-34-3010, k predložitvi vse dokumentacije, kot naročniku eksplicitno nalaga drugi odstavek 17. člena ZRPJN, je le-ta ugotovila, da obstaja v spisu kot edini dokument z naslovom Dodatna obrazložitev odločitve o izidu javnega naročila dokument z navedbo ponudnika / kandidata IZTR d.o.o. ter pripeto poštno povratnico z navedbo vlagatelja. Iz navedenega dokumenta, in upoštevajoč vsebino dokumenta Odločitev o izidu javnega naročila, z dne 04.11.2005, ki je naročnikov interni dokument, izhaja, da je naročnik v Dodatni obrazložitvi odločitve o izidu javnega naročila navedel kot razloge za zavrnitev ponudbe razloge, ki se nekateri nanašajo na vlagatelja (preseganje sredstev, ki so zajeta v proračunu, sodelovanje vlagatelja kot podizvajalca v 15% deležu pri delih na elektro inštalacijah), nekateri pa na IZTR d.o.o. (predložitev neoverjene kopije potrdila, ki ga izda davčni ali drug pristojni organ države, da ima ponudnik poravnane davke in prispevke, namesto originala; ne-podpis VZORCA POGODBE na zadnji s strani odgovorne osebe), pri čemer pa v tem dokumentu nikjer ni navedel kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe neustreznih referenc na obrazcu 5.1.6. - izjava ponudnika - reference - ostali objekti.
Državna revizijska komisija je, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), ugotovila, da naročnik vlagatelju ni posredoval obrazloženega obvestila o odločitvi, kot mu nalaga drugi odstavek 78. člena ZJN-1, ki določa med drugim, da mora obrazložitev vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika. V konkretnem primeru je vlagatelj zahteval obrazloženo obvestilo z izrecno zahtevo, da naj le-to vsebuje vse razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nepravilne, naročnik pa je v Dodatni obrazložitvi odločitve o izidu javnega naročila kot ponudnika / kandidata navedel IZTR d.o.o., kot razloge za zavrnitev ponudbe, pa razloge, ki se nekateri kot že zgoraj zapisano nanašajo na vlagatelja, nekateri pa na IZTR d.o.o., pri čemer se poštna povratnica nanaša na vlagatelja.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih spoznala kot utemeljene iz razloga, ker naročnik ni vlagatelju (v vsebinskem smislu) posredoval dodatne obrazložitve z vsemi sestavinami kot mu to nalaga drugi odstavek 78. člena ZJN-1.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnik neupravičeno zavrnil vlagateljevo ponudbo zaradi ponudbene cene, ki presega razpoložljiva sredstva.
Na osnovi vpogleda v objavo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik nikjer ni izkazal dejstva, koliko sredstev ima na razpolago za predmetno javno naročilo v smislu sprejemljivosti ponudb(e). Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da dolžnosti navajanja razpoložljivih sredstev za posamezno konkretno javno naročilo, naročniku zakon ne nalaga. V skladu s tretjo alinejo 4. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04), je ponudba nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v Dodatno obrazložitev odločitve o izidu javnega naročila ugotovila, da je naročnik zgolj pavšalno navedel, "da ponudba namreč presega sredstva za izvedbo javnega naročila, ki so zajeta v proračunu naročnika", ob tem pa ni pojasnil konkretneje argumentirano tega domnevnega dejstva (višine zagotovljenih sredstev v smislu 15. člena ZJN-1).
Ker naročnik ni konkretneje pojasnil razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive iz naslova preseganja sredstev, zajetih v proračunu naročnika, je Državna revizijska komisija spoznala vlagateljeve navedbe v tem delu kot utemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da ga je naročnik neutemeljeno izločil iz razloga, ker je oddal samostojno ponudbo, poleg tega pa hkrati nastopa kot podizvajalec v 15% deležu pri drugem ponudniku.
Na podlagi vpogleda v ponudbo ponudnika IZTR d.o.o. je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta ponudnik vlagatelja navedel na obrazcu 5.1.9 - Podatki o podizvajalcih kot podizvajalca za Elektro inštalacije in tehnološke inštalacije v vrednosti 15% od celotne vrednosti del. Nadalje je Državna revizijska komisija vpogledala v objavo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ter ugotovila, da naročnik ni nikjer omejil oziroma prepovedal hkratnega nastopanja posameznega ponudnika samostojno in kot podizvajalca pri drugem ponudniku. Naročnik se v sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo sklicuje, da je nastopanje enega ponudnika v več ponudbah pri istem javnem naročilu v neposrednem nasprotju z načeli konkurence med ponudniki in enakopravnosti med ponudniki. Državna revizijska komisija navedene argumente naročnika zavrača kot neutemeljene, saj zakon ne prepoveduje posameznemu ponudniku nastopati hkrati v istem javnem naročilu samostojno in kot podizvajalec pri drugem konkurenčnem ponudniku.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je predložil na obrazcu 5.1.6 reference na projektih za objekte, katerih investicijska vrednost je najmanj 2,5 milijarde SIT, je Državna revizijska komisija, na osnovi pregleda odstopljene dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, ki jo je prejela od naročnika tudi na osnovi izrecnega poziva, z dne 02.12.2005, št. 018-376/05-34-3010, k predložitvi vse dokumentacije, kot naročniku eksplicitno nalaga drugi odstavek 17. člena ZRPJN, ugotovila, da v edinem dokumentu z naslovom Dodatna obrazložitev odločitve o izidu javnega naročila, ki obstaja v spisu, naročnik nikjer ni navedel kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe neustreznih referenc na obrazcu 5.1.6. - izjava ponudnika - reference - ostali objekti.
Ker iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ni razvidno, kaj naj bi bil konkreten predmet spora, Državna revizijska komisija navedenega vlagateljevega očitka ni meritorno presojala.

Na koncu je Državna revizijska komisija presojala še navedbo vlagatelja, da je naročnik ravnal nepravilno, s tem ko je pričel s postopkom s pogajanji, ne da bi počakal na dokončnost odločitve o izidu javnega naročila po odprtem postopku.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v spis o predmetnem javnem naročilu ugotovila, da je naročnik izdal Obvestilo o izidu javnega naročila, z dne 04.11.2005, zatem pa je vsem trem ponudnikom iz (neuspešnega) odprtega postopka posredoval dokument Povabilo, z dne 08.11.2005, k oddaji ponudb za pogajanja, ki so ga vsi trije ponudniki prejeli 10.11.2005. Nadalje je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik dne 09.11.2005 od vlagatelja prejel zahtevo za obrazloženo obvestilo, poleg tega pa je tudi že objavil v Uradnem listu RS izid oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku.
Državna revizijska komisija poudarja, da drugi odstavek 78. člena ZJN-1 določa med drugim, da se zahteva za obrazloženo obvestilo lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Nadalje Državna revizijska komisija še dodaja, da sta odprti postopek in postopek s pogajanji ločena postopka, ki ju ni mogoče prepletati, temveč je potrebno najprej t.i. prvotni postopek za isto javno naročilo zaključiti, tako da postane odločitev o zaključku oziroma izidu npr. odprtega postopka brez oddaje javnega naročila dokončna. Povedano drugače, s postopkom s pogajanji je mogoče začeti (seveda ob izpolnjevanju vseh ustreznih pogojev, ki morajo biti v skladu z zakonom izpolnjeni za izvedbo tega postopka) šele takrat, ko se iztečejo vsi roki za vlaganje zahtev za dodatno obrazloženo obvestilo oziroma za vlaganje zahtevkov za revizijo, in naročnik seveda ob upoštevanju teh rokov ne dobi nobene zahteve za dodatno obrazloženo obvestilo oziroma nobenega zahtevka za revizijo. Naročnikova interpretacija v sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, da se suspenzivnost nanaša na končan postopek in na odločitev o izbiri, ne pa na odločitev o neizbiri in nadaljevanje postopka s pogajanji, je nepravilna. Možnost pravnega varstva ponudnikom mora biti zagotovljena, ne glede na izid postopka (izbira ali pa neizbira), sicer bi naročnik lahko vedno, ko mu izbor ne bi ustrezal, to zlorabljal brez ustreznega pravnega varstva.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal naročniku, da razveljavi obvestilo o izidu javnega naročila oziroma svojo ugotovitev, da ni prejel pravilnih oziroma sprejemljivih ponudb, ter da ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna in sprejemljiva, ter temu ustrezno izpelje odprti postopek z dodelitvijo naročila. Vezano na vse gornje ugotovitve Državne revizijske komisije, je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predlogu po razveljavitvi obvestila o izidu javnega naročila, pri čemer pa je ustrezna nadaljnja izpeljava oziroma zaključek odprtega postopka za predmetno javno naročilo v izključni pristojnosti naročnika. Državna revizijska komisija izrecno poudarja, da z razveljavitvijo obvestila o izidu javnega naročila razveljavlja tudi vsa nadaljnja ravnanja naročnika z namenom oddaje predmetnega javnega naročila. Med ta ravnanja gre razumeti tudi Povabilo, z dne 08.11.2005, k oddaji ponudb za pogajanja za predmetno javno naročilo. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroškov odvetniškega zastopanja ter priprave sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 3000 točk ter DDV, ter 3% materialnih stroškov. Državna revizijska komisija je na osnovi posredovane dokumentacije ugotovila, da je naročnik odvetnico Aleksandro Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana, v predmetnem revizijskem postopku pooblastil šele 05.12.2005 (datum na predloženem pooblastilu, ki ga je Državna revizijska komisija prejela na osnovi poziva naročniku po predložitvi vse dokumentacije o predmetnem javnem naročilu). Glede na dejstvo, da je sklep o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo nastal pred 05.12.2005, ter ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, četrti odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 09.12.2005

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana,
- IBE d.d., Hajdrihova 4, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran