018-329/2005 MDDSZ

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup dveh vozil za potrebe socialno varstvenih zavodov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Summit motors Ljubljana d.o.o., Flajšmanova 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.10.2005

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.4.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 65-67 z dne 15.7.2005 pod številko objave Ob-19725/05. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 22.8.2005 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 13.9.2005 izdal sklep o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Avtotehna VIS d.o.o., Celovška cesta 228, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, in sicer zato, ker naj vlagatelj v ponudbi ne bi navedel opcije ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.9.2005, ki jo je naročnik prejel dne 23.9.2005, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi sklep o oddaji javnega naročila. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik neupravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji na obrazcu III/3 (Ponudba) navedel izraz "opcija ponudbe", ki ga je vlagatelj razumel kot variantno ponudbo in ne kot veljavnost ponudbe. V razpisni dokumentaciji in v objavi javnega razpisa je naročnik uporabljal le izraz "veljavnost ponudbe". Vlagatelj je s sprejemanjem pogojev razpisne dokumentacije na obrazcu VI (Izjava o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije) sprejel tudi 120 dnevni rok veljavnosti ponudbe. Naročnik je vlagatelja zaradi omenjene zadeve izločil, kljub temu, da je predstavnik vlagatelja na javnem odpiranju ponudb podal pripombo, ki je bila zapisana v zapisnik. Naročnik je z izločitvijo vlagateljeve ponudbe in izborom ponudbe izbranega ponudnika izbral cenovno manj ugodno ponudbo, in sicer za znesek 140.000,00 SIT, izbral pa je tudi 50 dni daljši rok, kot ga je ponujal vlagatelj. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v vzorcu pogodbe navedel napačno ime podpisnika naročnika.

Vlagatelj je Državno revizijsko komisijo z dopisom z dne 14.10.2005 obvestil, da je zahtevek za revizijo vložil dne 22.9.2005. Ker sklepa naročnika o zahtevku za revizijo ni prejel v roku 20 dni, vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Z dopisom z dne 14.10.2005, ki ga je naročnik prejel dne 17.10.2005, je vlagatelj o nadaljevanju postopka obvestil tudi naročnika.

Naročnik je dne 14.10.2005 izdal sklep, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ter ga dne 17.10.2005 odposlal vlagatelju.

Naročnik je z dopisom z dne 20.10.2005 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je preučila revizijske navedbe vlagatelja ter pregledala in prebrala dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in ponudbeno dokumentacijo vlagatelja. Po presoji navedb vlagatelja ter pregledu in preučitvi dokumentacije je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Pravilna ponudba je v skladu s 13. točko 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, je nepravilna in jo je naročnik, ne glede na njeno morebitno nizko ceno ali ekonomsko ugodnost, na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti in izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Iz sklepa o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno, ker v ponudbi (na obrazcu ponudbe) ni navedel opcije ponudbe. Naročnik je v 4. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) določil, da mora biti ponudba s ponudbeno dokumentacijo izdelana na originalnih obrazcih oz. dokumentih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in so opremljeni z žigom naročnika. V 4. členu navodil je naročnik tudi določil, katero dokumentacijo mora predložiti ponudnik za pravilnost ponudbe, pri čemer je v 3. točki navedel, da morajo ponudniki predložiti obrazec ponudbe - obrazec št. III/3. Naročnik je v 4. členu navodil še določil, da mora ponudnik v razpisni dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta in da je dolžan skrbno pregledati vse naštete dokumente. V obrazcu ponudbe št. III/3 je naročnik oblikoval besedilo ponudbe, pri čemer so morali ponudniki v obrazec vpisati številko ponudbe, ponudbeno vrednost, rok dobave, posebne ugodnosti in opcijo ponudbe. V 15. členu navodil je naročnik določil, da mora biti ponudba veljavna najmanj 120 dni od roka, določenega za predložitev ponudb.

Iz zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval izpolnitev obrazca ponudbe št. III/3, v katerem so morali ponudniki na predviden prostor vpisati tudi opcijo ponudbe, pri čemer je naročnik določil, da mora biti veljavnost ponudbe najmanj 120 dni od roka za predložitev ponudbe. Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije je vlagatelj v svoji ponudbi sicer predložil obrazec ponudbe št. III/3, vendar na prostor, ki je bil predviden za vpis opcije ponudbe, ni vpisal ničesar. S tem vlagatelj ni izpolnil naročnikove zahteve iz 4. člena navodil, ki določa, da mora ponudnik izpolniti vsa prazna mesta v ponudbenih obrazcih, hkrati pa zaradi neustrezne izpolnitve obrazca ponudbe št. III/3 za vlagateljevo ponudbo tudi ni mogoče ugotoviti, ali izpolnjuje zahtevo po najmanj 120 dnevnem roku veljavnosti ponudbe, ki jo je naročnik določil v 15. členu navodil. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ponudbe vlagatelja z vidika 13. točke 3. člena ZJN-1 ni mogoče obravnavati kot pravilne, saj ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, naročnik pa jo je bil dolžan v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti in izločiti iz postopka.

Vlagatelj sicer navaja, da je izraz "opcija ponudbe" razumel kot variantno ponudbo in da je že s sprejemanjem pogojev razpisne dokumentacije sprejel tudi 120 dnevni rok veljavnosti ponudbe. Vendar Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam ne more slediti. Naročnik je namreč že v točki II.1.10 objave javnega razpisa v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZJN-1 določil, da variantnih ponudb ne bo sprejemal, to svojo prepoved pa je ponovil tudi v 8. členu navodil. Ponudniki so bili torej seznanjeni s tem, da naročnik variantnih ponudb ne bo upošteval, zaradi česar izraza "opcija ponudbe" ni bilo mogoče razumeti v smislu variantne ponudbe. V primeru, če vlagatelj ni vedel, kaj pomeni izraz "opcija ponudbe" oz. kateri podatek mora vpisati v za to predviden prostor na obrazcu ponudbe št. III/3 (pri čemer gre opozoriti, da ga je na vpis oz. izpolnitev obrazca v celoti izrecno napotovala določba 4. člena navodil), pa je imel v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 možnost od naročnika zahtevati dodatna pojasnila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je sicer razvidno, da je vlagatelj podal pripombo, ki se je nanašala na vprašanje, kaj pomeni izraz opcija ponudbe oz. ali to pomeni veljavnost ponudbe. Vendar pripombe vlagatelja na javnem odpiranju ponudb ni mogoče obravnavati kot zahteve po dodatnih pojasnilih, ki bi jo bil naročnik dolžan upoštevati ali ki bi lahko vplivala na status vlagateljeve ponudbe. Rok za predložitev ponudb je namreč v tistem trenutku že potekel, saj tretji odstavek 25. člena ZJN-1 določa, da lahko ponudniki zahtevajo pojasnila najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti navedbi vlagatelja, da je že s sprejemanjem pogojev razpisne dokumentacije sprejel tudi 120 dnevni rok veljavnosti ponudbe. Naročnik je namreč od ponudnikov izrecno zahteval, da v obrazcu ponudbe št. III/3 izpolnijo tudi opcijo ponudbe, pri čemer je v 15. členu navodil določil le minimalni rok veljavnosti ponudbe. Vlagateljeva izjava o sprejemanju pogojev zato ne more nadomestiti izjave o roku veljavnosti ponudbe, ki jo je naročnik izrecno zahteval od ponudnikov.

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik v vzorcu pogodbe navaja napačno ime podpisnika pogodbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozna. Vlagatelj namreč po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane že pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagatelj bi moral vse domnevne kršitve, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, uveljavljati nemudoma, najkasneje pa do roka, določenega za predložitev ponudb. Vsebinska presoja kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, zato po poteku roka za predložitev ponudb na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN ni več mogoča.

Državna revizijska komisija še opozarja, da je vlagatelj nadaljeval postopek na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN, saj odločitve naročnika o zahtevku za revizijo ni prejel v roku 20 dni od dne, ko je naročnik prejel njegov zahtevek za revizijo. Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo dne 23.9.2005, sklep, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, pa je izdal dne 14.10.2005, torej po izteku 15 dnevnega roka, ki je določen v prvem odstavku 16. člena ZRPJN, in ga dne 17.10.2005 poslal vlagatelju. S tem je naročnik kršil prvi odstavek 16. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija pa je o zahtevku za revizijo odločala na podlagi vlagateljevega neposrednega obvestila o nadaljevanju postopka, vloženega po drugem odstavku 16. člena ZRPJN, ter na podlagi domneve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, določene v prvem odstavku 16. člena ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 28.10.2005

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana
- Summit motors Ljubljana d.o.o., Flajšmanova 3, Ljubljana
- Avtotehna VIS d.o.o., Celovška cesta 228, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran