018-375/2005 Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Varovanje poslovnih prostorov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Valina varovanje, družba za varovanje d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.11.2005

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razpisna dokumentacija razveljavi v delu, ki se nanaša:
- na merilo reference (Razpisna dokumentacija, Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 11. MERILA, alineja II. Reference), in
- na merilo Prisotnost ISO certifikata (Razpisna dokumentacija, Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 11. MERILA, alineja III. prisotnost ISO certifikata).

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 369.280,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.09.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 433-01-23/2005/2, za predmetno javno naročilo in v Uradnem listu RS, št. 89/05, z dne 07.10.2005, pod številko objave Ob-26617/05 objavil javni razpis "Varovanje poslovnih prostorov".

Vlagatelj je pred rokom za oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 07.11.2005, v katerem poudarja, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj mu bi lahko nastala škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Vlagatelj naročniku očita, da je postavil kršitev 4. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v povezavi s 50. členom ZJN-1, kršitev 5., 7. člena ZJN-1 v povezavi z 42.a členom ZJN-1 in kršitev 7. člena ZJN-1 v povezavi s 50. členom ZJN-1.
Vlagatelj v točki III. zahtevka za revizijo navaja, da merila, kot jih je določil naročnik (60 točk - cena, 20 točk - reference in 20 točk - standard ISO) pomenijo kršitev 4. člena ZJN-1 (načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev), saj ne zagotavljajo izbor ekonomsko najugodnejšega ponudnika.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da reference sicer izkazujejo obseg poslovanja ponudnika, vendar pa ne zagotavljajo kvalitetnega izvajanja storitev, saj naročnik ne zahteva izjav drugih naročnikov, da so bili zadovoljni z izvajanjem storitev posameznega ponudnika. Vlagatelj nadaljuje, da reference prav tako ne odražajo kvalitete ponudnikov, ker ima lahko posamezni ponudnik sklenjeno naročilo za bistveno večjo vrednost vendar nima sklenjenih več kot pet pogodb, kar pomeni, da je tako kršeno načelo enakopravnosti med ponudniki. Prav tako vlagatelju ni jasno, zakaj bi morali ponudniki, ki se potegujejo za pridobitev naročila v vrednosti 16.000.000,00 SIT izkazovati pet referenc nad 200.000.000,00 SIT, torej po navedbi vlagatelja, takšno merilo ni objektivno pogojeno.
Vlagatelj navaja, da je tudi merilo "prisotnost ISO certifikata" sporno, saj pomeni nedopustno razlikovanje med ponudniki, ki certifikat imajo in tistimi, ki so v postopku pridobivanja, saj bo tem naročnik priznal le 10 točk od možnih 20 točk. Merilo kot tako tudi ni konkretizirano in opredeljeno, saj naročnik ni določil, kdaj je ponudnik v fazi pridobivanja certifikata in kako ponudnik dokaže, da je v postopku pridobivanja le - tega. Vlagatelj zaključuje, da se zaveda, da cena ni edino merilo in da naročnik lahko postavi tudi druga merila, vendar morajo le - ta voditi k izboru ekonomsko najugodnejšega ponudnika, kar pa v primeru v tem postopku podanih meril ni možno.
V IV. Točki zahtevka za revizijo vlagatelj kot sporen izpostavlja pogoj naročnika, da mora posamezni ponudnik predložiti najmanj pet referenc, od tega najmanj tri v višini 20.000.000,00 SIT. Vlagatelj meni, da je smiselna zahteva po predložitvi petih referenc, neutemeljeno pa je, da naročnik zahteva najmanj tri reference v višini 20.000.000,00 SIT, saj predmet javnega naročila ni tolikšnega obsega, da bi morali potencialni ponudniki izkazati svojo usposobljenost s predložitvijo tri reference v višini 20.000.000,00 SIT. Navedena zahteva je v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom enakopravnosti med ponudniki, saj brez utemeljenih razlogov povzroča diskriminacijo med ponudniki in ne izkazuje dejanske usposobljenosti ponudnika. Vlagatelj navaja, da je takšen pogoj diskriminatoren tudi, ker onemogoča sodelovanje ponudniku, ki ima le eno "veliko" referenco, s katero bi prav tako lahko izkazal sposobnost izvesti javno naročilo, po drugi strani pa v postopku ne morejo sodelovati ponudniki, ki imajo veliko več naročil, vendar v manjših zneskih. Vlagatelj zaključuje, da je pogoj v zvezi z predložitvijo referenc dopusten, vendar pa je v konkretnem primeru nesorazmeren z vrednostjo javnega naročila in tako diskriminira ponudnike.
Vlagatelj predlaga, da se naročniku naloži, da pri izbiri ponudb ne sme upoštevati spornega pogoja in merila referenc ter statusa pridobivanja ISO certifikata ter da vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka plačane takse v višini 100.000,00 SIT in odvetniške stroške po odvetniški tarifi v višini 2000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo, 2% materialnih stroškov vse povečano za 20%DDV.

Naročnik je s sklepom, št. 433-01-23/2005/8, z dne 15.11.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da je pri pripravi razpisne dokumentacije upoštevali izkušnje iz preteklih let, v katerih je uporabil ista merila ter smiselno podobna pogoja v zvezi s predložitvijo referenc. Na osnovi preteklih razpisov je naročnik za javni razpis za leto 2005 določil enaka merila ter pogoj treh referenc nad 20.000.000,00 SIT brez DDV, pri tem pa je upošteval drugačen obseg količine ur varovanja in varnostne zahteve. Naročnik je vrednost javnega razpisa določil na osnovi cen, ki jih je dobil v preteklem letu in k temu prištel še 2.000.000,00 SIT brez DDV za dodatne ure varovanja. Tako je naročnik dobil minimalni znesek 20.648.492,42 SIT brez DDV, kar tako predstavlja osnovo za določitev pogoja. Za določitev tega pogoja v zvezi z referencami in merila prisotnost ISO standarda, se je naročnik odločil zaradi varnostnih zahtev in varnostnih con. Naročnik želi pridobiti ponudnike, ki so sposobni kvalitetno in odgovorno opravljati predmetno javno naročilo, zato je naročnik določil pogoj najmanj treh referenc v vrednosti 20.000.000,00 SIT brez DDV. Ta pogoj dopolnjuje merilo prisotnost ISO standarda, ki dodatno zagotavlja naročniku pridobitev strokovno najbolj usposobljenih ponudnikov. Da obstaja več takšnih ponudnikov dokazujeta razpisa iz preteklih let, ki tudi dokazujeta, da so bile razlike v cenah (najvišjo in najnižjo ponudbo) majhne ter je na podlagi enakih meril naročnik v preteklih letih dobil ekonomsko najugodnejšo ponudbo in tako zagotovil spoštovanje 4. člena ZJN-1. Uspešno izvedena javna razpisa iz preteklih let, dokazujeta tudi, da naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije v letu 2005, ni kršil načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov, ter da merila niso diskriminatorna ter so smiselno povezana s predmetom javnega naročila.
Na podlagi preteklih izkušenj naročnik zavrača očitek vlagatelja, da merilo reference ne zagotavlja enakopravnosti med ponudniki pri tem pa opozarja, da merilo ni diskriminatorno do ponudnikov, ki imajo zgolj eno veliko referenčno javno naročilo (takih ponudnikov v Sloveniji ni) ter poudarja, da je merilo postavljeno na podlagi dejanskih potreb naročnika, upoštevajoč varnostne zahteve in cene. Naročnik zavrača tudi očitek vlagatelja, da naročnik kot dokaz ne zahteva potrdilo o uspešno zaključenih poslih, saj naročnik kot dokaz o uspešno opravljenih poslih zahteva potrdilo naročnika podanega pod kazensko in materialno odgovornostjo (priloga razpisne dokumentacije, dokument št. D/4).
Glede navedbe vlagatelja, da naročnik ni natančno opredelil, kaj pomeni, da je ponudnik v pridobivanju certifikata in ni določil, kako naj dokažejo da so v pridobivanju certifikata, naročnik, naročnik navaja, da se v tem delu strinja z navedbo vlagatelja in v nadaljevanju pojasnjuje postopek pridobivanja ISO certifikata ter navaja, da je dokaz, da je ponudnik v pridobivanju certifikata potrdilo, ki ga izda certifikatska ustanova. Glede na to, da takšno potrdilo potrjuje, da ima ponudnik določeno usposobljenost za kvalitetno izvedbo storitev in resne namene za pridobitev ISO certifikata, vendar pa hkrati ni bolje usposobljen od ponudnik, ki takšno potrdilo že ima, je pa v določeni meri bolje usposobljen od ponudnika, ki certifikata nima oziroma ga nima namena pridobiti je naročnik določil (v okviru meril) razlikovanje med ponudniki, ki certifikat imajo in med tistimi, ki imajo certifikat namen pridobiti in tistimi, ki certifikata nimajo in ga nimajo namena pridobiti.
Naročnik zaključuje, da meril ni postavil v nasprotju s 4. členom ZJN-1, saj konkurenčnost trga zagotavlja, da ponudniki ne ponujajo visokih razlik v cenah, ker bi z nekonkurenčnimi cenami tvegali izgubo posla.
Naročnik prav tako zavrača vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka.
Kot dokaz naročnik prilaga dokumentacijo o oddaji javnih naročil v letih 2003 in 2004 ter naročnikov izračun ocene stroškov za leto 2006.
Glede na ugotovljeno je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 118.11.2005 naročniku posredoval obvestilo, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, v katerem pa hkrati navaja, da se naročnik ne more sklicevati na izkušnje pri prejšnjih razpisih.

Naročnik je dne 21.11.2005 z dopisom, št. 433-01-23/2005/10, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija na začetku ugotavlja, da je med naročnikom in vlagateljem sporno ali merila, kot jih je določil naročnik (v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji), pomenijo kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in kršitev načela enakopravnosti med ponudniki.
Naročnik je v objavi javnega naročila v Uradnem listu RS (točka IV.2 Merila) in v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) v točki 11. MERILA določil: "Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so:
cena,
reference in
prisotnost ISO certifikata.".
V nadaljevanju je naročnik podrobneje razdelal vsako od navedenih meril in tako v točki I. Cena med drugim določil, da cenovno najugodnejša ponudba prejme 60 točk, med tem ko druge ponudbe prejmejo odstotkovno ustrezno manjše število točk.
V točki II. Reference je naročnik določil: "Pri tem merilu se bo ocenjevalo 5 (pet) najboljših referenc ponudnika (naročnika z gospodarskimi družbami in naročniki, opredeljenimi v 2. a členu ZJN-1-UPB-1) na področju izvajanja storitev varovanja. Za referenčna naročila se štejejo vsa naročila v letih 2004 in 2005, med katerimi morajo biti najmanj tri, katerih vrednost posla znaša najmanj 20.000.000,00 SIT brez DDV.
Za vsako referenčno naročilo prejem ponudnik spodaj navedeno število točk:
Vrednost naročila Točkovanje
nad 200.000.000,00 SIT brez DDV 5 točk
nad 100.000.000,00 SIT brez DDV 4 točke
nad 50.000.000,00 SIT brez DDV 3 točke
nad 20.000.000,00 SIT brez DDV 2 točki

Ponudnik, ki bo na podlagi navedenega načina ocenjevanja prejel najvišje število točk, bo ocenjen z 20 točkami, ostali pa bodo prejeli odstotkovno (sorazmerno) manjše število točk.".
V zvezi z merilo, pod točko III. Prisotnost ISO certifikata je naročnik določil, da ponudniki pri tem merilu prejmejo največ 20 točk, ter da ponudnik, ki ISO certifikat ima prejme 20 točk, ponudnik, ki je v postopku pridobivanja ISO certifikata prejme 10 točk in ponudnik, ki ni v postopku pridobivanja ISO certifikata prejme 0 točk.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v skladu z 9. točko 3. člena ZJN-1 merilo element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z določili ZJN-1. ZJN-1 v 50. členu od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Kdaj je merilo smiselno povezano z vsebino javnega naročila oziroma kdaj naj naročnik določeno okoliščino v smislu 11. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 opredeli kot merilo, je odvisno od presoje vprašanja, ali bo razlikovanje po določeni okoliščini tudi resnično zagotavljalo prednost pred ostalimi ponudbami pri dejanski in konkretni izvedbi naročila. Merilo mora biti povezano z neko okoliščino, katere večje ali manjše izpolnjevanje se mora odražati pri večji ali manjši ekonomski koristi oziroma prednosti za naročnika pri izvedbi predmeta javnega naročila.

Kot sporno v zvezi z samo opredelitvijo meril vlagatelj na začetku izpostavlja samo razmerje med merili, saj cena prinese zgolj 60 od možnih 100 točk, kar po navedbi vlagatelja pomeni kršitev 4. člena ZJN-1.

Kot je bilo že zgoraj zapisano sama merila in razmerje med njimi, odraža pomembnost okoliščin povezanih s samo izvedbo javnega naročila. Navedeno pomeni, da naročnik lahko kot zelo pomembno merilo določi tudi reference v primeru, ko mu je kvaliteta posla in zanesljivost izvajalca eden od pomembnejših elementov izvedbe posla. Pri tem velja poudariti, da se kvaliteta izvedenih del običajno izkazuje z "referencami". Visoko vrednotenje referenc oziroma drugih meril v primerjavi z merilom "cena" nikakor ne more biti in ni pokazatelj, da naročnik krši temeljno načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1). Vlagatelj pojasnjuje, da takšno točkovanje nelogično, saj lahko ponudnik, ki ima ustrezne reference in ISO certifikat ponudi bistveno višjo ceno. Med tem ko naročnik tako postavljena merila utemeljuje z navedbo, da je zaradi pomembnosti obsega varovanja (ne samo objekti, ampak tudi varnostno občutljivi sistemi in varnostne cone) za naročnika izrednega pomena tudi sama kvaliteta izvedenih del, ki se kaže skozi reference in prisotnost ISO certifikata. Upoštevajoč "avtonomnost" naročnika pri določanju meril (upoštevajoč 50. in 51. člen ZJN-1) in upoštevajoč pravila o trditveno in dokaznem bremenu, ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04 in 10/04,v nadaljevanju ZPP) in se v revizijskem postopku uporablja na podlagi 3. člena ZRPJN, Državna revizijske komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik z določitvijo meril kršil 4. člena ZJN-1, saj je naročnik ustrezno pojasnil, zakaj je določil takšna merila, saj mu je bistveni element kvaliteta izvedbe posla. V tem delu je navedba vlagatelja neutemeljena.

V nadaljevanju pa vlagatelj kot sporno izpostavlja točkovanje po merilu reference, saj meni da reference v višini 200.000.000, 00 niso povezane s predmetom javnega naročila, prav tako pa pomenijo tudi neenakopravno obravnavanje ponudnikov.
V zvezi z izkazovanjem referenc, Državna revizijska komisija najprej navaja, da ni mogoče slediti navedbi vlagatelja, da naročnik ne zahteva nikakršnih dokazil naročnikov o uspešni izvedbi poslov. Kot izhaja iz določil razpisne dokumentacije (točka 4.4.3. navodil) mora ponudnik referenčni listi (obrazec D/3) predložiti tudi za vsak posel posebej s strani naročnikov izdano potrdilo (lahko tudi fotokopijo), ki potrjuje ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti, pri tem pa mora biti potrdilo izdano na obrazcu, ki je priloga razpisne dokumentacije (obrazec D/4).
S samim točkovanjem zgolj po merilu reference, ko naročnik dodeljuje število točk upoštevajoč vrednost samega posla, pri tem pa vrednost, ki jih naročnik nagrajuje z največjim številom točk znatno odstopa od vrednosti predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija, sledila navedbi vlagatelja, da je to merilo nepovezano s predmetom javnega naročila in ne zagotavlja enakopravnega obravnavanja ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tako npr. vrednost posla nad 200.000.000,00 SIT brez DDV ponudniku prinese kar 5 točk, pri čemer je vrednost predmetnega javnega naročila ocenjena zgolj na 24.000.000,00 SIT brez DDV. Takšen reference niso povezane s predmetom oziroma obsegom javnega naročila, prav tako pa ne zagotavljajo pridobitev najugodnejšega ponudnika. Prav tako ni mogoče trditi, da ponudnik z znatno višjim obsegom vrednosti posla v primerjavi z ocenjeno vrednostjo javnega naročila lahko bolj kvalitetno izvede predmetno javno naročilo.
Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik merilo, ki se nanaša na točkovanje referenc, določil v nasprotju z 4. in 7. členom ZJN-1 in je tako navedba vlagatelja, ki se nanaša na merilo referenc utemeljena.

Kot sporno izpostavlja vlagatelj tudi točkovanje na podlagi ISO certifikata, saj meni, da pomeni neenakopravno obravnavanje ponudnikov.
Ne glede na samo spornost naročnikove zahteve po predložitvi ISO certifikata, je Državna revizijska komisija v predmetnem postopku presojala zgolj navedbo vlagatelja, da je neutemeljeno razlikovanje med ponudniki, ki ta certifikat imajo in med tistimi, ki so v fazi pridobivanja tega certifikata. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbi naročnika, da so ponudniki, ki imajo ISO certifikat bolj usposobljeni od ponudnikov, ki so še v pridobivanju tega ter da so ponudniki, ki so v postopku pridobivanja certifikata bolj usposobljeni od ponudnikov, ki certifikata nimajo namena pridobiti. Dejstvo je, da ISO certifikat pomeni določeno "kakovost" organiziranosti podjetja, da certifikat izdaja neodvisna institucija (Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana) ter da je izdajatelj certifikata svoje storitve zaračunava (kar pomeni, da mora pridobitelj ISO certifikata le tega plačati). Glede na dejstvo, da je že pred pridobitvijo certifikata potrebno izpolnjevati vse zahteve, ki izhajajo iz samega certifikata, ni mogoče trditi, da obstaja kvalitativna razlika med ponudniki, ki ta certifikat že imajo in ponudniki, ki so šele v pridobivanju tega certifikata. Prav tako velja poudariti, da lahko neko podjetje izpolnjuje vse zahteve, ki izhajajo iz ISO certifikata, vendar tega certifikata nimajo namena pridobiti, ker je za pridobitev certifikata potrebno plačati. Tudi v tem primeru ni mogoče trditi, da obstaja kvalitativna razlika med podjetji, ki certifikat majo in tistimi, ki ga nimajo namena pridobiti. Upoštevajoč zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da je utemeljena navedba vlagatelja, da naročnik neutemeljeno razlikuje med ponudniki, ki ISO certifikat imajo in med tistimi, ki so v fazi pridobivanja tega certifikata.

Prav tako je med naročnikom in vlagateljem sporno, ali pogoj v zvezi s predložitvijo najmanj treh referenc v višini 20.000.000, 00 SIT neupravičeno omejuje konkurenco in ponudnike ne postavlja v neenakopraven položaj.
Naročnik v navodilih v točki 15. IZLOČILNI POGOJI, v 7. alineji določa, da bo kot nepravilno izločil tudi ponudbo, za katero ugotovi, da ponudnik nima petih referenc na področju izvajanja storitev varovanja v letih 2004 in 2005, med katerimi so najmanj tri za vrednost posla najmanj 20.000.000,00 SIT brez DDV.
ZJN-1 v prvem odstavku 42.a člena naročniku med drugim izrecno dopušča, da lahko za izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven sposobnosti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v 2.a točki drugega odstavka 42.a člena določa, da lahko naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe.
Pogoj je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Ponudba, ki ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, je nepravilna (13. točka 3. člena ZJN-1) in jo je treba kot tako izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). Zaradi posledic, ki nastanejo za ponudnika v primeru ugotovitve neizpolnjevanja določenega pogoja (zahteve), ZJN-1 podrobno določa, katera načela in pravna pravila mora naročnik upoštevati pri oblikovanju statusnih, finančnih, tehničnih, kadrovskih in morebitnih drugih pogojev za priznanje sposobnosti. Naročnik mora vnaprej določiti vse pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki in na podlagi katerih se bo presojala pravilnost njihovih ponudb, pri čemer morajo biti pogoji določeni (ob upoštevanju vseh kogentnih določil ZJN-1) jasno, objektivizirano, nediskriminatorno in v povezavi s predmetom javnega naročila.

V zvezi z spornim pogojem po predložitvi petih referenc, od tega najmanj treh v višini 20.000.000,00 SIT brez DDV (za leti 2004 in 2005), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni diskriminatoren in neupravičeno ne omejuje konkurence.
Na začetku velja poudariti, da je zahtevana vrednost treh referenc nižja od ocenjene vrednosti javnega naročila. Pri tem velja poudariti, da je naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila (kot izhaja iz obrazložitve sklepa s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil), določil upoštevajoč drugi odstavek 27. člena ZJN-1. Reference v ustrezni višini oziroma v višini, ki se giblje v okviru ocenjene vrednosti javnega naročila, so smiselno povezane s predmetom javnega naročila in kažejo na to, da je ponudnik (po vsej verjetnosti) sposoben izvesti predmet javnega naročila v zahtevanem obsegu, saj reference potrjujejo, da je že uspešno opravil enak posel v zahtevanem/razpisanem obsegu. Vsekakor velja tudi poudariti, da nikakor ni mogoče enačiti ene "velike" reference (posel v vrednosti npr. 1.000.000.000,00 SIT brez DDV) z večjim številom referenc, ki namreč izkazujejo izvedbo večjega števila poslov enakega obsega, kot je predmetno javno naročilo. Navedeno ne izhaja iz dejstva, da je ponudnik z enim "velikim" poslom manj sposoben od ponudnika z večjim številom manjših poslov, temveč na dejstvu, da več manjših referenc kaže na zadovoljstvo večjega števila naročnikov ter da hkrati dokazujejo, da je ponudnik sposoben izvesti posel v zahtevanem obsegu. Zadovoljstvo večjega števila naročnikov, pa je vsekakor element, ki kaže na to, da je ponudnik usposobljen kakovostno izvesti predmetno javno naročilo (saj to potrjujejo reference več različnih naročnikov in ne zgolj enega naročnika).
Prav tako vlagatelj izpostavlja, da je diskriminiran ponudnika z večjim številom referenc, katerih vrednost pa je manjša od 20.000.000,00 SIT brez DDV. Na tem mestu se je potrebno ponovno poudariti, da se mora višina zahtevanih referenc gibati okoli ocenjene vrednosti javnega naročila, ter da je hkrati naročnik, upoštevajoč vsa določila ZJN-1 avtonomen, pri tem kolikšna višino zahtevanih referenc mu bo še pokazatelj, da je ponudnik sposoben izvesti posel v zahtevani višini. Glede na zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da je navedba vlagatelja, ki se nanaša na pogoj v zvezi s predložitvijo treh referenc najmanj v višini 20.000.000,00 Sit brez DDV neutemeljena.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik ni natančno opredelil, kaj pomeni, da je ponudnik v pridobivanju certifikata in ni določil, kako naj dokaže, da je v pridobivanju certifikata, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo pritrdil navedbi vlagatelja, da v razpisni dokumentaciji ni pojasnil, kako naj ponudniki dokazujejo, da so v postopku pridobivanja certifikata. Glede na dejstvo, da je naročnik sam ugotovil, da v razpisni dokumentaciji ni natančno opredelil, kako naj ponudniki dokazujejo, da so v postopku pridobivanja certifikata, Državna revizijska zaključuje, da je ta navedba vlagatelja utemeljena.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da mora glede na zapisano uskladiti določila razpisne dokumentacije v delu, v katerem je (tudi) že sam ugotovil, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Hkrati velja ugotoviti, da ugotovljene kršitve niso takšne narave, da bi zahtevale razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, vendar mora naročnik v nadaljevanju ravnati v skladu s prvim in petim odstavkom 25. člena ZJN-1 (posredovati spremembe razpisne dokumentacije brezplačno vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, objaviti spremembe rokov (za oddajo ponudbe, dan odpiranja ponudb) v Uradnem listu Republike Slovenije ter o tem prav obvestiti tudi vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti 100.000,00 SIT za takso, 2.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% za materialne stroške (40 točk) skupaj z 20% DDV. Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 369.280,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29.11.2005

Jožef Kocuvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- odvetnik Leon Benigar Tošič; Litijska cesta 45, Ljubljana
- Ministrstvo za finance; Župančičeva 3, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran