018-361/2005 DARS d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Francija Kodela kot predsednika senata ter predsednika dr. Aleksija Mužina in članice mag. Metke Cerar kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "AC odsek Hrastje - Lešnica; nabava vozil, mehanizacije in opreme za AC bazo Novo mesto" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DUMIDA d.o.o., Spodnje Dobrenje 42 A, Pesnica pri Mariboru (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 28.11.2005

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi javni razpis "AC odsek Hrastje - Lešnica; nabava vozil, mehanizacije in opreme za AC bazo Novo mesto", objavljen v Uradnem listu RS, št. 23-24, z dne 11.03.2005, pod številko objave Ob-7026/05, za sklop 4, sklop 5 in sklop 10.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.03.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "AC odsek Hrastje - Lešnica; nabava vozil, mehanizacije in opreme za AC bazo Novo mesto". Za predmetno javno naročilo v 15 sklopih je naročnik objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. 23-24, z dne 11.03.2005, pod številko objave Ob-7026/05, ter v Uradnem listu Evropske unije, št. S 49, z dne 10.03.2005, pod številko objave 47222. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 11.07.2005, je razvidno, da je vlagatelj oddal ponudbo za sklop 4 (1 kom. univerzalno delovno vozilo moči nad 150 KW), sklop 5 (1 kom. samohodna kosilnica - mulčer, širina 120-130 cm) in sklop 10 (18 kom. različnih tovornih vozil).

Naročnik je s sklepom o oddaji javnega naročila AC odsek Hrastje - Lešnica; nabava vozil, mehanizacije in opreme za AC bazo Novo mesto, št.: 402-26/05-RPP-ŽP/143, z dne 19.09.2005, obvestil ponudnike o oddaji predmetnega javnega naročila po sklopih, iz katerega je razvidno, da je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno. Naročnik je za sklop 4 in sklop 10 kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje AC - INTERCAR d.o.o., Baragova 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), za sklop 5 pa je odločil, da se izvede ponovni javni razpis po odprtem postopku.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.09.2005, zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ter s posebnim dopisom, z dne 26.09.2005, zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika za sklope 4, 5 in 10. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 4, sklop 5 in sklop 10 izdal dne 10.10.2005 ter vlagatelju dovolil vpogled v tisti del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki ne predstavlja poslovne skrivnosti, dne 18.10.2005.

Vlagatelj je dne 20.10.2005 vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, zoper dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ter zoper predmetno javno naročilo v celoti, zlasti razpisno dokumentacijo, navodila ponudnikom - točka 5.3 c) za sklope 4, 5 in 10. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da pri javnem odpiranju ponudb naročnik ni ugotovil nikakršne pomanjkljivosti njegove ponudbe ter da je za vse sklope ponudil najnižjo ceno, cena pa je bila edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe. Vlagatelj je bil z naročnikovim sklepom o oddaji javnega naročila seznanjen, da je njegovo ponudbo v zvezi s točko 5.3 c) navodil ponudnikom, kjer je zahtevano, da mora ponudnik priložiti "prikaz tekočih sredstev, razvidnih iz revidiranih bilančnih izkazov ali izjavo banke o možnosti najetja posojila kot navedeno v točki 5.1.j) teh navodil ponudnikom â??", ocenil kot nepravilno, ker je komisija po pregledu bilančnih izkazov ugotovila, da iz njih niso razvidna tekoča sredstva v zahtevani višini za ponujene sklope. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel, da bi moral vlagatelj v skladu z zahtevo iz podčlena 5.3.c) navodil ponudnikom prikazati tekoča sredstva, razvidna iz revidiranih bilančnih izkazov v višini: za sklop 4 40.200.000,00 SIT, za sklop 5 13.200.000,00 SIT in za sklop 10 302.600.000,00 SIT, skupaj torej 356.000.000,00 SIT. Iz predloženih bilančnih izkazov, ki jih je vlagatelj predložil skladno z zahtevo pod tč. 5.1.g), je razvidno, da minimalnega pogoja iz tč. 5.3 c) vlagatelj ni izpolnil ter je bila zato njegova ponudba ocenjena kot nepravilna. Po mnenju vlagatelja je naročnik s svojim ravnanjem kršil določilo prvega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ki od naročnika zahteva, da svojo odločitev o oddaji javnega naročila obrazloži in navede ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa obvesti ponudnike. Naročnik namreč ni navedel, kolikšen je s strani naročnika ugotovljeni znesek tekočih sredstev vlagatelja (razvidnih iz revidiranih bilanc) in posledično koliko tekočih sredstev ima vlagatelj premalo glede na minimalne pogoje razpisa. Ob tem naročnik tudi ni navedel postavk, ki jih je uporabil pri izračunu tekočih sredstev vlagatelja. Vlagatelju, ki je sicer izpolnjeval vse pogoje razpisa in je ponudil tudi najnižjo ceno, s strani naročnika ni bila ustrezno obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila, saj ni mogel preveriti, ali je naročnik ravnal skladno z določili razpisne dokumentacije, torej ali je izračunal pravilni znesek tekočih sredstev vlagatelja, ustrezen primanjkljaj le-teh glede na minimalne pogoje v razpisu, niti ali naročnik ob tem ni storil morebiti kakšne računske napake. Vlagatelj dodaja, da je ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta za izpolnjevanje pogoja pod točko 5.3 c) navodil ponudnikom predložil revidirane bilančne izkaze in ne izjave banke o možnosti najetja posojila v zahtevani višini. Iz tega gre zaključiti, da je bilo presojanje zadostnosti tekočih sredstev, razvidnih iz revidiranih bilanc, ključnega in odločilnega pomena za naročnikovo odločitev o oddaji naročila. Naročnik bi zato moral, da bi omogočil ustrezno primerjavo in s tem transparentnost med istovrstnimi dokumenti posameznih ponudnikov, ustrezno navesti tudi ugotovljeno višino tekočih sredstev izbranega ponudnika. Vlagatelju je bila po njegovem mnenju z navedenim ravnanjem naročnika kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila, saj se na podlagi naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in njene dodatne obrazložitve nikakor ni mogel v zadostni meri seznaniti z razlogi za ocenitev njegove ponudbe kot nepravilne ter izbora ponudbe izbranega ponudnika kot najboljše. Naročnik je zato kršil nekatera temeljna načela javnega naročanja, to je načelo enakopravnosti ponudnikov po prvem odstavku 7. člena ZJN-1 ter načeli transparentnost (6. člen ZJN-1) in gospodarna poraba javnih sredstev (4. člen ZJN-1).
Vlagatelj nadaljuje, da drugi odstavek 50. člena ZJN-1 določa, da morajo biti merila za izbiro najugodnejše ponudbe in smiselno torej tudi pogoji oziroma omejitve za sodelovanje, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik pa je kot enega izmed pogojev določil prikaz tekočih sredstev, v razpisni dokumentaciji pa ni nikjer definiral pojma "tekoča sredstva", niti ni določil formule za izračun le-teh. Določil je le, da morajo biti tekoča sredstva razvidna iz revidiranih računovodskih izkazov, kar pa je po njegovem prepričanju povsem nezadostno, zlasti upoštevaje dejstvo, da pojem "tekočih sredstev" po njegovem vedenju ni definiran, niti ni zanj predpisana formula za izračun v nobenem pravnem predpisu, ki ureja finančno-računovodsko poslovanje zasebnega ali javnega sektorja. Naročnik je s tem povzročil, da način ocenjevanja ponudb različnih ponudnikov ni znan vnaprej, nadalje da ni objektivno preverljiv in posledično ni mogoče naknadno preveriti pravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila, ocenjevanja ponudb in izbire najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj dodaja, da se sicer zaveda določila petega odstavka 12. člena ZRPJN v zvezi s prekluzijo, vendar meni, da so njegove revizijske navedbe pravočasne, saj se nanašajo na fazo primerjave, ocenjevanja in vrednotenja prejetih ponudb. Naročnik je namreč z določitvijo pogoja "prikaza tekočih sredstev", ki je docela nedefiniran, nejasen, neargumentiran in kot takšen nepreverljiv, in to tako upoštevaje določila razpisne dokumentacije kot veljavnih predpisov, onemogočil objektivno preverljivost ponudb različnih ponudnikov, s tem povzročil nezadostno pravno varstvo, netransparentnost postopka, neenakopraven položaj med ponudniki in posledično utemeljen dvom v gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev.
Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila za sklop 4, sklop 5 in sklop 10. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroškov takse v višini 200.000,00 SIT, in materialnih stroškov v višini 10.000,00 SIT (fotokopije, poštnine idr.), skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije do plačila, ter povrnitev morebitnih nadaljnjih stroškov, ki jih bo imel s tem zahtevkom.

Naročnik je dne 07.11.2005 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega ter kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka, o čemer je obvestil vlagatelja z dopisom, z dne 10.11.2005. Naročnik v obrazložitvi navaja, da ponudba vlagatelja ni bila pravilna, ker ni bil izpolnjen pogoj, opredeljen v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom, kjer je določeno, da mora ponudnik priložiti: "Prikaz tekočih sredstev, razvidnih iz revidiranih bilančnih izkazov ali izjavo banke o možnosti najetja posojila, kot navedeno v tč. 5.1 (g) (pravilno: 5.1 (j)) teh navodil ponudnikom â??". Po pregledu bilančnih izkazov vlagatelja je bilo ugotovljeno, da iz njih niso razvidna tekoča sredstva v zahtevani višini za ponujene sklope. Vlagatelj je v prilogi 2 k tč. 5.1 (g) poročilo o finančnem stanju ponudnika pri postavki obratni kapital navedel negativne zneske tako za pretekla tri leta kakor tudi za tekoče leto in za prihodnji dve leti. Vlagatelj je ponudbi predložil tudi lastno izjavo z naslednjo vsebino: "Podjetje Dumida d.o.o. izjavljamo, da za izvedbo razpisanih del ne potrebujemo najetja kreditov. Za realizacijo pogodbenih obveznosti bomo koristili lastna finančna sredstva.". Naročnik ugotavlja, da iz navedenih podatkov ne izhaja, da bi vlagatelj pogoj iz tč. 5.3 c) navodil ponudnikom izpolnil, saj bi se prikaz tekočih sredstev, razvidnih iz revidiranih bilančnih izkazov ali izjava banke o možnosti najetja posojila v primeru ponudbe za sklope 4, 5 in 10, ki jih je ponudil vlagatelj, glasila na znesek 356 mio SIT, kot je opredeljeno v tč. 5. 3 c) navodil ponudnikom in kot je bilo vlagatelju pojasnjeno z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da ker iz nobene izmed postavk, navedenih v poročilu o finančnem stanju ponudnika ne izhaja, da bi prikaz tekočih sredstev, razvidnih iz revidiranih bilančnih izkazov, ustrezal višini, določeni v točki 5.3 c) navodil ponudnikom za sklope 4, 5 in 10, pri postavki obratni kapital pa je prikazano negativno stanje, kar pomeni, da vlagatelj tekočih sredstev nima na razpolago, je ponovno vpogledal v priložene revidirane bilančne izkaze vlagatelja za zadnja tri leta in ugotovil, da so v bilanci tekoča sredstva sicer prikazana v pozitivnem znesku, vendar pa iz revidiranih bilančnih izkazov izhajajo tudi vlagateljeve obveznosti v večjem znesku, kot je znesek tekočih sredstev. Zato je v prilogi k tč. 5.1 (g) pri navedbi obratnega kapitala naveden negativni znesek. Naročnik je pri preverjanju skladnosti prostih tekočih sredstev (liquid assets) s podatki v bilančnih izkazih ugotovil enako stanje, kot ga je prikazal vlagatelj v poročilu o finančnem stanju ponudnika (priloga 2 k tč. 5.1 (g)), ki je zahtevo razpisnih pogojev iz tč. 5.3 c) navodil ponudnikom razumel tako, kot je navedel podatke v prilogi 2 k tč. 5.1 (g), da torej tekoča sredstva pomenijo razliko med obratnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Navedeni znesek pa je negativen, kar pomeni, da vlagatelj nima na razpolago tekočih sredstev ne za tekoče leto, ne za pretekla tri leta in ne za prihodnji dve leti in torej pogoja iz tč. 5.3 c) navodil ponudnikom ne izpolnjuje.
Naročnik je kot neutemeljene zavrnil tudi ostale vlagateljeve navedbe. Na javnem odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj sicer predložil vso zahtevano dokumentacijo, vendar se pravilnost ponudbe ugotovi na podlagi pregleda in ocenjevanja, ali predložena dokumentacija izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker je bilo na podlagi pregleda in ocenjevanja vlagateljeve ponudbe ugotovljeno, da vlagatelj s predloženo ponudbeno dokumentacijo ni izpolnil zahtev iz točke 5.3 c) navodil ponudnikom, je bila njegova ponudba ocenjena kot nepravilna. Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik za izkazovanje pogoja pod tč. 5.3 c) navodil ponudnikom predložil revidirane bilančne izkaze in ne izjave banke o možnosti najetja posojila v zahtevani višini, iz česar izhaja, da je bilo presojanje tekočih sredstev, razvidnih iz revidiranih bilanc, ključnega in odločilnega pomena za naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, naročnik pa bi moral omogočiti primerjavo in s tem transparentnost med istovrstnimi dokumenti posameznih ponudnikov in ustrezno navesti ugotovljeno višino tekočih sredstev izbranega ponudnika, naročnik navaja, da znesek tekočih sredstev ni bil naveden niti za izbranega ponudnika niti za vlagatelja, ker je naročnik te podatke dolžan varovati kot zaupne (8. člen ZJN-1 v povezavi z drugim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah - Uradni list RS, št. 15/05-ur.p.b.). Izbrani ponudnik pa je predložil izjavo o možnosti dostopa do drugih finančnih virov v skladu s tč. 5.1 (j), s katero se je vlagatelj seznanil pri vpogledu v njegovo ponudbo, in je s predložitvijo revidiranih bilančnih izkazov dokazal prosta tekoča sredstva v višini, zahtevani v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom. Vlagatelju tudi ni bila kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva, saj mu je bilo pravno varstvo zagotovljeno z vložitvijo predmetnega revizijskega zahtevka. Glede vlagateljeve navedbe, ki se nanaša na določilo drugega odstavka 52. (pravilno: 50.) člena ZJN-1, naročnik navaja, da se to določilo uporablja za primer ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki se ocenjuje ob upoštevanju več različnih meril, pri predmetnem javnem naročilu pa je bilo edino merilo najnižja cena. Naročnik še dodaja, da je imel vlagatelj v primeru, da mu zahteva navodil ponudnikov iz tč. 5.3 c) ni bila jasna, v skladu s tč. 10 navodil v fazi priprave ponudbe možnost zahtevati od naročnika pojasnila, ali vložiti zahtevek za revizijo, v kolikor se z razpisnimi pogoji ne bi strinjal. Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s pogojem 5.3 c) navodil ponudnikom, ki se nanašajo na razpisne pogoje, so v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne.

Vlagatelj je dne 10.11.2005, ker do tega dne ni prejel odločitve o zahtevku za revizijo, v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN obvestil naročnika in Državno revizijsko komisijo, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Po prejemu naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo (dne 11.11.2005) je vlagatelj z dopisom, z dne 14.11.2005, posredoval naročniku obvestilo o vztrajanju pri zahtevku za revizijo in o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je v obvestilu dodatno navedel, da je naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo prvič navedel, kako pojmuje tekoča sredstva oziroma da pojem tekočih sredstev enači s pojmom obratnega kapitala ter da takšnega pojmovanja doslej ni navajal. Vlagatelj dodaja, da naročnik tudi sam pojma "tekočih sredstev" ne pozna oziroma ne uporablja dosledno, saj v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo na eni strani navaja, da razume tekoča sredstva kot razliko med obratnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi in da ima vlagatelj pri tej postavki prikazano negativno stanje, na drugi strani pa ugotavlja, da je iz vpogleda v revidirane bilančne izkaze vlagatelja razvidno, da so vlagateljeva "tekoča sredstva sicer prikazana v pozitivnem znesku, vendar pa iz revidiranih bilančnih izkazov izhajajo tudi vlagateljeve obveznosti v večjem znesku, kot je znesek tekočih sredstev.". Naročnik tako tudi sam enkrat razume tekoča sredstva kot razliko med obratnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi (torej kot obratni kapital), spet drugič pa povsem drugače, saj najprej upošteva stanje že samih tekočih sredstev (kar bi torej že moralo zadostovati), nato pa od te vrednosti odšteva tekoče obveznosti. Takšne naročnikove navedbe kažejo, da je določitev spornega pogoja izredno nejasna tudi naročniku samemu in torej kot takšna ne omogoča objektivne preverljivosti načina ocenjevanja ponudb. Vlagatelj dodaja, da takšna razlaga pojma tekočih sredstev ne upošteva sredstev, ki jih npr. na osnovi sklenjenih pogodb z odloženim rokom plačila podjetju zagotavljajo njegovi dobavitelji, kar pa seveda ni razvidno iz vrednosti obratnega kapitala, temveč iz ostalih sestavin bilance stanja oziroma računovodskih izkazov. Naročnik pa tudi ni navedel, kolikšna je pri vlagatelju ugotovljena višina tekočih sredstev in posledično ugotovljeni primanjkljaj, kar bi bil po mnenju vlagatelja naročnik dolžan storiti najkasneje ob dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj poudarja, da mu je bila zaradi navajanja novitete v odločitvi o zahtevku za revizijo ponovno kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.11.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

ZJN-1 v 41. členu določa, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z 42. a členom ZJN-1 lahko naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Za dokazovanje izpolnjevanja ekonomsko-finančne sposobnosti določa 1. točka drugega odstavka 42.a člena revidirano bilanco stanja ali izvlečke iz bilance stanja, ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri poslovna leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij. Naročnik pa mora v objavi in razpisni dokumentaciji navesti, katera dokazila iz te točke je izbral in katera druga dokazila, ki dokazujejo ekonomsko- finančno sposobnost, mora ponudnik še predložiti. ZJN-1 pa v prvem odstavku 43. člena določa, da mora naročnik, če zahteva kot dokaz o izpolnjevanju ekonomskih in finančnih pogojev iz 42. a člena tega zakona dokazila, v objavi javnega razpisa in v povabilu k oddaji ponudb natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna.

ZJN-1 torej dopušča, da naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji zahteva tista dokazila o izpolnjevanju ekonomsko-finančne sposobnosti, ki so potrebna in sorazmerna glede na predmet javnega naročila. Sposobnost ponudnika za izvedbo javnega naročila se presoja z izpolnjevanjem zahtevanih dokazov, ki se praviloma štejejo kot pogoji v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1. Pogoj pa je skladno s citiranim določilom zakona element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Ponudba, ki ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, je v skladu s 13. točko 3. člena nepravilna. Dokazi za izpolnjevanje sposobnosti ponudnika oziroma posamezni pogoji morajo biti zato vnaprej natančno in jasno določeni, saj ima neizpolnjevanje pogojev za posledico zavrnitev ponudbe kot nepravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). Pogoji pa morajo biti določeni tudi nediskriminatorno in morajo zagotavljati objektivno ocenjevanje ponudb ter v morebitnem revizijskem postopku omogočiti naknadno preverljivost pravilnosti naročnikove odločitve.

Naročnik je v navodilih ponudnikom v tč. 5.3 določil, da morajo ponudniki predložiti dokazila o izpolnjevanju minimalnih pogojev ter v podtočki c) zahteval:
"Prikaz tekočih sredstev razvidnih iz revidiranih bilančnih izkazov ali izjavo banke o možnosti najetja posojila kot navedeno v točki 5.1 (j) teh navodil ponudnikom v višini 715.500.000,00 SIT, v primeru, da ponudnik ponuja vse sklope oziroma: â??â??
za sklop 4 v višini 40.200.000,00 SIT â??â??
za sklop 5 v višini 13.200.000,00 SIT â??â??
za sklop 10 v višini 302.600.000,00 SIT â??â??"

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pogoj iz tč. 5.3 c) navodil ponudnikom določen nejasno. Pogoj sestoji iz dveh delov in sicer: "Prikaz tekočih sredstev razvidnih iz revidiranih bilančnih izkazov" in "ali izjavo banke o možnosti najetja posojila kot navedeno v točki 5.1 (j) teh navodil ponudnikom v višini 715.500.000,00 SIT, v primeru, da ponudnik ponuja vse sklope oziroma: â??â??". Iz gramatikalne razlage dikcije citiranega pogoja izhaja, da pogoj v prvem delu zahteva le predložitev revidiranih bilančnih izkazov, iz katerih so razvidna tekoča sredstva ter višino le-teh ne pogojuje z višino sredstev za vse ali posamezne sklope. S kolikšnim obsegom tekočih sredstev bi v tem primeru moral razpolagati ponudnik, iz opredelitve pogoja ni razvidno. Višina primernih tekočih sredstev, ki bi zadoščala za priznanje sposobnosti in s tem za pridobitev javnega naročila za posamezne ali za vse sklope, torej ni vnaprej določena in je s tem prepuščena subjektivni presoji naročnika. Objektivnosti ocenjevanja ponudb in izbire najugodnejših ponudnikov na podlagi tako določenega pogoja ni mogoče preveriti.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da tudi v primeru interpretacije pogoja, navedenega v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom, na način, kot ga v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo tolmači naročnik, da bi namreč prikaz tekočih sredstev, razvidnih iz revidiranih bilančnih izkazov, moral v primeru ponudbe za sklope 4, 5 in 10, znašati 356.000.000,00 SIT, le-ta ni jasno določen. Naročnik namreč ni navedel, kako bo ugotavljal tekoča sredstva ter ni navedel postavke ali postavk iz bilančnih izkazov, ki predstavlja(jo) tekoča sredstva. še več; naročnik ni v razpisni dokumentaciji niti navedel, na osnovi katerega bilančnega izkaza bo ugotavljal tekoča sredstva. Naročnik je v točki 5.1 (g) navodil ponudnikom zahteval, da morajo ponudniki predložiti revidirane bilančne izkaze za zadnja tri leta, medtem kot v točki 5.3 c) navodil ponudnikom, kjer je določil tekoča sredstva kot dokazilo o izpolnjevanju minimalnega pogoja za pridobitev javnega naročila, torej ni navedel, kateri bilančni izkaz in za katero leto bo uporabil pri ocenjevanju ponudb za izpolnitev tega pogoja. Naročnik torej v razpisni dokumentaciji ni jasno in natančno navedel, kateri podatki bodo relevantni za ugotovitev stanja, da ponudnik razpolaga z zadostnimi tekočimi sredstvi za pridobitev predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik s tako nejasno določenim pogojem v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom kršil določilo prvega odstavka 43. člena ZJN-1, ki od naročnika zahteva, da mora natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna za dokazovanje izpolnjevanja ekonomskih in finančnih pogojev.

Kot je razvidno iz sklepa, s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, je naročnik tekoča sredstva, s katerimi razpolaga vlagatelj, ugotavljal na dva načina. Kot tekoča sredstva je najprej upošteval obratni kapital na osnovi poročila o finančnem stanju ponudnika, ki ga je vlagatelj podal v prilogi 2 k točki 5.1 (g) in navedel, da le-ta izkazuje kot razliko med obratnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi negativno stanje. Pri tem je treba poudariti, da so podatki o izračunu obratnega kapitala povzeti iz bilance stanja vlagatelja na dan 31.12. v zadnjih treh letih. Naročnik pa je v citiranem sklepu nadalje navedel, da je ugotovil, da so v revidiranih bilančnih izkazih vlagatelja za zadnja tri leta tekoča sredstva prikazana v pozitivnem znesku. Naročnik je hkrati upošteval tudi obveznosti, ki so po njegovi navedbi izkazane v večjem znesku kot je znesek tekočih sredstev in posledično ugotovil, da vlagatelj nima na razpolago tekočih sredstev. Naročnik pa ni navedel postavk iz bilančnih izkazov, ki izkazujejo tekoča sredstva in obveznosti, iz katerih je ugotavljal negativno stanje, prav tako ni navedel višine tekočih sredstev in obveznosti vlagatelja, vpisanih v bilančnih izkazih. Končno je naročnik v citiranem sklepu celo ugotovil, da je pri preverjanju skladnosti prostih finančnih sredstev s podatki v bilančnih izkazih ugotovil enako stanje, kot ga je prikazal vlagatelj v poročilu o finančnem stanju ponudnika, da torej tekoča sredstva pomenijo razliko med obratnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi, torej obratni kapital.

Iz dikcije spornega pogoja je razvidno, da je naročnik v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom določil, da morajo ponudniki predložiti dokazilo o izpolnjevanju minimalnega pogoja "tekočih sredstev razvidnih iz revidiranih bilančnih izkazov". Naročnik je bil zato pri pregledu in ocenjevanju pravilnosti ponudb dolžan upoštevati zahtevo iz razpisne dokumentacije, da ugotovi tekoča sredstva, razvidna iz revidiranih bilančnih izkazov. Naročnik v pogoju, navedenem v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom namreč ni zapisal, da bo od ugotovljenih tekočih sredstev odštel obveznosti ponudnika, kot je to navedel v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Naročnik v citiranem pogoju tudi ni zapisal, da bo "tekoča sredstva" enačil z obratnim kapitalom. Ravnanje naročnika pri pregledu in ocenjevanju pravilnosti ponudbe vlagatelja, kot je razvidno iz njegove obrazložitve ugotavljanja tekočih sredstev v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, dokazuje, da niti sam ni vedel, kako (pravilno) upoštevati lastno zahtevo za ugotovitev tekočih sredstev ponudnika. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da naročnik v nobenem dokumentu ni navedel višine tekočih sredstev vlagatelja, razvidnih iz bilančnih izkazov.

Ker je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navedel, da bi moral vlagatelj glede na to, da je dal ponudbo za sklope 4, 5 in 10, prikazati tekoča sredstva, razvidna iz revidiranih bilančnih izkazov, v znesku 356.000.000,00 SIT, bi moral navesti, kolikšen znesek tekočih sredstev je ugotovil iz podatkov bilančnih izkazov, pri čemer, kot je bilo zgoraj ugotovljeno, ne bi smel odštevati obveznosti. Naročnik bi višino tekočih sredstev vlagatelja moral navesti tudi zato, ker je zahtevana višina tekočih sredstev po posameznih sklopih različna, zato bi moral navesti konkretne podatke, iz katerih bi bilo razvidno, ali vlagatelj izpolnjuje pogoj, določen v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom za posamezen sklop ali tega pogoja ne izpolnjuje za noben sklop, za katerega je dal ponudbo. Naročnik je tako v sklepu o oddaji javnega naročila kot v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila zgolj navedel, da je iz bilančnih izkazov ugotovil, da iz njih niso razvidna tekoča sredstva v zahtevani višini za ponujene sklope, v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pa je naročnik navedel, da so tekoča sredstva, razvidna iz bilančnih izkazov vlagatelja, celo negativna.

Državna revizijska komisija tako zaradi nejasne določitve pogoja, navedenega v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom, kot zaradi zgoraj opisanega ravnanja naročnika pri pregledu in ocenjevanju ponudbe vlagatelja, ni mogla preveriti, ali je naročnik v fazi primerjave in ocenjevanja ponudb ter izbire najugodnejših ponudnikov ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja zaradi neizpolnjevanja citiranega pogoja ocenil kot nepravilno in jo na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrnil. Državna revizijska komisija je zato pri presoji revizijskih navedb vlagatelja ugotovila, da naročnik postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni vodil transparentno in je s tem kršil enega izmed temeljnih načel javnega naročanja - načelo transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1), kršitev tega načela pa vpliva tudi na kršenje drugih temeljnih načel, zlasti na načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1) in na načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu utemeljene.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik kršil določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da to določilo nalaga naročniku dolžnost, da svojo odločitev o oddaji javnega naročila obrazloži in navede ugotovitve in razloge zanjo ter o svoji odločitvi obvesti ponudnike. Naročnik je na podlagi citiranega določila zakona s sklepom o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 19.09.2005, obvestil vse ponudnike, tudi vlagatelja, o oddaji javnega naročila po posameznih sklopih, glede zavrnitve ponudbe vlagatelja pa je navedel: "Komisija je po pregledu bilančnih izkazov ugotovila, da iz njih niso razvidna tekoča sredstva v zahtevani višini za ponujene sklope in je ocenila ponudbo kot nepravilno.". Ker določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1 ne določa vsebine in obsega obrazložitve odločitve naročnika o oddaji javnega naročila, ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil citirano določilo. Poleg tega je zakonodajalec v primeru, ko ponudnik, ki ni bil izbran in ki meni, da naročnikova obrazložitev v obvestilu o oddaji javnega naročila ni zadostna, dopustil možnost, da ponudnik še pred vložitvijo zahtevka za revizijo pridobi dodatno obrazložitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). Vlagatelj je to zakonsko možnost tudi izkoristil ter na tej osnovi vložil zahtevek za revizijo, s čimer mu je bilo zagotovljeno pravno varstvo v tem postopku. Državna revizijska komisija zato v tem delu ni sledila vlagateljevim revizijskim navedbam.

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik za izkazovanje pogoja iz tč. 5.3 c) navodil ponudnikom predložil le revidirane bilančne izkaze in ne izjave banke o možnosti najetja posojila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta, skladno z določilom citiranega pogoja, v svoji ponudbi predložil izjavo o možnosti dostopa do drugih finančnih virov, kot je opredeljeno v tč. 5.1 (j) navodil ponudnikom. Za izpolnjevanje pogoja iz tč. 5.3 c) navodil ponudnikom je naročnik namreč zahteval dokazilo "â??ali izjavo banke o možnosti najetja posojila kot navedeno v točki 5.1 (j) teh navodil ponudnikom â??". Dokazilo o možnosti dostopa do finančnih virov, opredeljeno v tč. 5.1 (j) navodil ponudnikom pa določa: "Dokazilo mora izkazovati možnosti najetja kredita prvovrstne banke v Republiki Sloveniji, ali drugi banki registrirani v Evropski Uniji v višini, kot je navedeno v podčlenu 5.3 c) teh navodil, oziroma dostop do drugih finančnih virov.". Ker je torej izbrani ponudnik za izpolnjevanje pogoja iz tč. 5.3 c) navodil ponudnikom predložil izjavo v skladu z določilom tč. 5.1 (j) teh navodil, je izpolnil zahtevo naročnika, zato v tem delu revizijski zahtevek ni utemeljen.

Vlagatelj sicer pravilno navaja, da morajo biti merila opisana in ovrednotena ter ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila, vendar njegova interpretacija drugega odstavka 50. člena ZJN-1, da namreč to določilo smiselno ureja tudi določitev pogojev, ni pravilna. 50. člen ZJN-1 v celoti ureja zgolj določitev meril za izbiro najugodnejše ponudbe in torej ne predpisuje, kako mora naročnik določiti pogoje za priznanje sposobnosti ponudnika. Hkrati je treba ugotoviti, da je naročnik v predmetnem revizijskem postopku določil kot edino merilo najnižjo ceno, zato je tudi iz tega razloga njegova revizijska navedba, da je naročnik kršil določilo drugega odstavka 50. člena ZJN-1, neutemeljena.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku sledila vlagatelju glede navedbe, da je njegov zahtevek za revizijo pravočasen v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj se njegove revizijske navedbe nanašajo na fazo pregleda in ocenjevanja ponudb ter izbiro najugodnejših ponudnikov za posamezne sklope predmetnega javnega naročila. Ne glede na ugotovitve, da je bil sporni pogoj iz tč. 5.3 c) navodil ponudnikom določen nejasno, v tem revizijskem postopku ni mogoče uporabiti določila petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj je za vlagatelja predvsem sporen postopek pregleda in ocenjevanja ponudb, s čimer je bil seznanjen šele s prejemom naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, podrobneje pa je razloge za zavrnitev njegove ponudbe kot nepravilne lahko ugotovil šele iz obrazložitve sklepa, s katerim je naročnik zavrnil njegov zahtevek za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik kršil nekatera določila ZJN-1, je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila za sklope 4, 5 in 10.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko da Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral pri ponovni objavi in pripravi razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo za sklope 4, 5 in 10 upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz obrazložitve tega sklepa in pogoj, določen v tč. 5.3 c) navodil ponudnikom jasno določiti tako, da bodo ponudniki na njegovi osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo in bo tudi naročnik pri pregledu, primerjavi in ocenjevanju ponudb uporabil dokazila, ki jih bo za izpolnjevanje tega pogoja vnaprej določil.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Na podlagi določila tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov plačane takse v višini 200.000,00 SIT in materialnih stroškov v višini 10.000,00 SIT (fotokopije, poštnine idr.), skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije do plačila, ter povrnitev morebitnih nadaljnjih stroškov, ki jih bo imel s tem zahtevkom. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti priglašene stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, to so stroški plačane takse v višini 200.000,00 SIT in sicer v roku 15-dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila.Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, ker ni predložil dokazov za povračilo materialnih stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 28.11.2005

Predsednik senata:
Franci Kodela
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije, Celje
- DUMIDA d.o.o., Spodnje Dobrenje 42 A, Pesnica pri Mariboru
- AC- INTERCAR d.o.o., Baragova 5, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran