018-360/2005 DARS d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata ter članice mag. Metke Cerar in člana Francija Kodele kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "navezava Luke Koper na avtocesto - 1. faza" v sklopu 1, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje STRABAG AG - Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Damijan Terpin, Dunajska cesta 21/X, Ljubljana in odvetnik dr. Janko Tischler jun., Dunajska cesta 21/X, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.11.2005 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis "navezava Luke Koper na avtocesto - 1. faza" objavil v Uradnem listu RS, št. 50/05, z dne 20.05.2005, pod številko objave Ob-13766/05.

Naročnik je izdal sklep o oddaji naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/232, z dne 17.08.2005, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklop 1 izbral ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + SGP Kraški zidar d.d. Sežana.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.08.2005, od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, katero mu je naročnik posredoval z dopisom, z dne 05.09.2005 (vlagatelj je dokument prejel dne 06.09.2005, kot izhaja iz potrjene poštne povratnice).

Vlagatelj je še pred prejemom dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, z dne 02.09.2005, katerega je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-303/2005-35-2511, z dne 17.10.2005, zavrgla.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.09.2005, v katerem se v celoti sklicuje na navedbe v svojem zahtevku za revizijo, z dne 02.09.2005 ter dodaja, da naročnik v izpodbijanem sklepu o oddaji javnega naročila, z dne 17.08.2005, ni navedel razloga za nepravilnost njegove ponudbe, in sicer da vlagatelj pri postavki S-23434 ni upošteval enake cene po enotni meri, kot jo je prikazal s predloženo analizo v celotnem ponudbenem predračunu. Naročnik je takšen razlog prvič navedel šele v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj navaja, da naveden razlog za nepravilnost njegove ponudbe ne drži, saj so morali ponudniki predložiti analizo enotnih cen za prvih pet po vrednosti največjih predračunskih postavk posameznega predračuna in morajo biti cene po enoti mere postavk enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke. Vlagatelj poudarja, da je pod postavko S-23434 podal enotno ceno v višini 3.277 SIT in je prišel na podlagi te enotne cene do skupne vrednosti v višini 129.513.594 SIT, za to postavko priložena analiza pa prav tako izkaže enotno ceno po meri v višini 3.277 SIT.
Po vlagateljevem mnenju naročnik ni pravilno postopal tudi pri postavki S-24114. Izhajajoč iz "Izjave o seznanjenosti z vsebino poglavja 4", in sicer iz pregleda veljavnosti Splošnih in Posebnih tehničnih pogojev, so tam navedeni tudi "nasipi, zasipi, klini, posteljica - kamnine, nosilnost", pod zgornjo postavko pa je navedeno "vgrajevanje nasipov iz naravno pridobljene trde kamnine", kar v povezavi s Posebnimi tehničnimi pogoji pomeni, da so materiali za nasipe, zasipe, kline in posteljico lahko pridobljeni z izkopi v trasi, ali v stranskih odvzemih. Za tako pridobljeni material pa se po ekonomski logiki in po pravilni interpretaciji Posebnih tehničnih pogojev ne sme ničesar zaračunati, kar pomeni, da sam material ni strošek, temveč je strošek samo obdelava tega na gradbišču prisotnega in pridobljenega materiala, tako da je bil obrazec "analiza cene po enoti", z dne 02.08.2005 s strani vlagatelja pravilno izpolnjen.
V zvezi s potrdilom ustreznega organa vlagatelj meni, da naročnik namenoma ni upošteval navedbe vlagatelja v okviru zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, predvsem glede dosedanje uporabe in razlage razpisne dokumentacije naročnika v vseh izvedenih postopkih oddaje javnih naročil v korist vlagatelja. Naročnik bi moral upoštevati tudi načela vestnosti in poštenja v smislu 5. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001; v nadaljevanju: OZ) ter ravnati skladno z dobrimi poslovnimi običaji in predvsem prakso, vzpostavljeno med vlagateljem in naročnikom (12. člen OZ).
Vlagatelj predlaga, kot že v svojem zahtevku za revizijo, z dne 02.09.2005.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 02.11.2005, zahteval povrnitev stroškov postopka po stroškovniku v skupni vrednosti 9.120 odvetniških točk, povečano za DDV ter povrnitev stroškov plačila takse v višini 400.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 402-26/04 2005/00232-BD-3, z dne 08.11.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil vlagateljevo zahtevo po povračilu priglašenih stroškov, z dne 02.11.2005. Naročnik navaja, da je glede na odločitev Državne revizijske komisije v sklepu, št. 018-303/2005-35-2511, z dne 17.10.2005, s katero je le-ta vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 02.09.2005, na katerega se vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo, z dne 16.09.2005, zavrgla, presojal zgolj navedbe v zahtevku za revizijo, z dne 16.09.2005. Naročnik ugotavlja, da vlagateljeva navedba, da naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila ni navedel razloga za nepravilnost njegove ponudbe, in sicer da vlagatelj pri postavki S-23434 ni upošteval enake cene po enotni meri, kot jo je prikazal s predloženo analizo v celotnem ponudbenem predračunu, ne ustreza dejanskemu stanju. Naročnik dodaja, da posledično ne držijo tudi navedbe vlagatelja, da je naročnik takšen razlog prvič navedel šele v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila.
Naročnik v zvezi z navedbami vlagatelja, v katerih izpodbija ugotovitve naročnika v zvezi z neskladjem cene na enoto mere pri postavki S-23434 in cene za to postavko v predloženi analizi, ugotavlja, da je analizirano ceno 3.277 SIT upošteval v predračunu na dveh mestih, pri štirih vsebinsko enakih postavkah z enako šifro pa je upošteval višjo ceno, in sicer 3.316 SIT. Ker je v točki 13.1 b/7 Navodil ponudnikom določeno, da morajo biti cene po enoti mere postavk enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke in ker vlagatelj navedene zahteve ni izpolnil, je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno.
Naročnik ugotavlja, da je pri predračunski postavki S-24114 Vgrajevanje nasipov iz naravno pridobljene trde kamnine vlagatelj v skladu z zahtevo iz podtočke 14.7 Navodil ponudnikom dolžan vkalkulirati tudi dobavo teh materialov iz stranskega odvzema, vključno s prevozom. Na gradbišču ta material ni prisoten, kar bi vlagatelj vedel, v kolikor bi si gradbišče ogledal v skladu z zahtevo iz podtočke 14.1 Navodil ponudnikom, zato bo potrebno material pridobiti iz stranskega odvzema, torej ne iz gradbišča, ugotavlja naročnik. Ker se navezava Luke Koper gradi na močvirnatem terenu, v navedeni postavki zahtevana trda kamnina za vgrajevanje nasipov pa na gradbišču ni prisotna, jo je potrebno zagotoviti iz stranskega odvzema in tudi vkalkulirati, česar pa vlagatelj ni storil.
Glede vlagateljevih navedb v povezavi z ustreznim potrdilom organa pod točko 5.1 c in f glede dosedanje uporabe in razlage razpisne dokumentacije naročnika v vseh izvedenih postopkih oddaje javnih naročil v korist vlagatelja, naročnik ugotavlja, da je vsak postopek oddaje javnega naročila samostojen postopek, v katerem se predložene ponudbe ocenjujejo na podlagi določil vsakokratne razpisne dokumentacije, enake za vse ponudnike, ki jo naročnik določi za vsako oddajo javnega naročila posebej ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Pavšalno sklicevanje vlagatelja na že izvedene postopke oddaje javnih naročil in prakso, ki naj bi bila po njegovih navedbah vzpostavljena med vlagateljem in naročnikom in ki naj bi po svoji naravi služila za določitev vsebine in razlage pogodbenega razmerja med določenima strankama, je brezpredmetno.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 10.11.2005, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj specificirano priglaša nadaljnje stroške postopka, skupno v višini 867 odvetniških točk, povečano za DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 17.11.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje CPK d.d., Ulica 15. maja 14, Koper, s sklepom, št. 018-303/2005-35-2511, z dne 17.10.2005, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila sklep o oddaji naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/232, z dne 17.08.2005, v delu, ki se nanaša na sklop 1.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da ne more upoštevati navedb vlagatelja, ki jih je le-ta podal v zahtevku za revizijo, z dne 02.09.2005, saj je Državna revizijska komisija o le-tem že odločila s sklepom, št. 018-303/2005-35-2511, z dne 17.10.2005, in zahtevek za revizijo, z dne 02.09.2005, zavrgla. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija, skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN, po katerem Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila, v predmetnem postopku revizije morala presojati utemeljenost navedb, vsebovanih v zahtevku za revizijo, z dne 16.09.2005.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila ni navedel razloga za nepravilnost njegove ponudbe, in sicer da vlagatelj pri postavki S-23434 ni upošteval enake cene po enotni meri, kot jo je prikazal s predloženo analizo v celotnem ponudbenem predračunu ter da je naročnik takšen razlog prvič navedel šele v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija, ne glede na to, da vsebine in oblike odločitve o oddaji javnega naročila Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ne predpisuje, ugotavlja, da je naročnik v sklepu o oddaji javnega naročila (tudi) navedel, da vlagatelj pri postavki S-23434 ni upošteval enake cene po enoti mere, kot jo je prikazal s predloženo analizo v celotnem ponudbenem predračunu, kar ni v skladu z zahtevo razpisa, kjer je v podčlenu 13.1/b.7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahtevano: "â??". Glede na ugotovljeno je bilo potrebno obravnavano vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju opredeljevala do vlagateljeve navedbe, da je v svoji ponudbi pod postavko S-23434 podal enotno ceno v višini 3.277 SIT, za to postavko priložena analiza pa prav tako izkaže enotno ceno po meri v višini 3.277 SIT, zato naj bi ga naročnik izločil neupravičeno. Kot izhaja iz določil razpisne dokumentacije, je naročnik v točki 13.1/b.7. Navodil ponudnikom zahteval: "Ponudnik mora predložiti analizo enotnih cen za prvih pet po vrednosti največjih predračunskih postavk posameznega predračuna za dela razpisana na osnovi enotnih cen, za dela ponujena po načelu "Ključ v roke" pa samo izpolnjene predračune (Poglavje 6). Cene po enoti mere postavk morajo biti enake, kot so izračunane z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke.". Razpisna dokumentacija torej zahteva, da morajo biti cene po enoti mere postavk iz ponudbenega predračuna enake cenam iz izdelane analize cen za prvih pet po vrednosti največjih predračunskih postavk, ki jo mora ponudnik kot sestavni del ponudbe priložiti ponudbeni dokumentaciji.

Ob vpogledu v ponudbo vlagatelja gre ugotoviti, da je le-ta ponudbenemu predračunu priložil dokument, Priloga G, analiza cene po enoti za postavko "S-23434 Vgrajevanje drobljenega kamnitega materiala za povozni plato debeline 60 cm", iz katerega izhaja enotna cena 3.277,00 SIT/mÂł. Iz predračuna ponudbe vlagatelja pa je razvidno, da je le-ta upošteval enotno ceno 3.277,00 SIT, kot izhaja iz analize cene po enoti zgolj v točki 1.1.1.1.1.2.3 in točki 1.1.2.1.2.3, medtem ko je v točkah 1.1.3.1.2.3, 1.1.4.1.2.3, 1.1.5.1.2.3. in 1.1.6.1.2.3 predračuna upošteval ceno 3.316,00 SIT. Ker je vlagatelj svoji ponudbi priložil ponudbeni predračun za postavko S-23434, katerega cena za to postavko ni bila povsod enaka ceni, izračunani z zahtevano analizo cene po enoti mere postavke, kot so to zahtevala določila razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe vlagatelja ni mogoče šteti za pravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, naročnik pa je ravnal pravilno, ko jo je, skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrnil.

Glede navedbe vlagatelja, da naročnik ni pravilno postopal pri obravnavi njegove ponudbe pri postavki S-24114, saj ponudniki v analizo enote po ceni niso bili dolžni vkalkulirati postavke "vgrajevanje nasipov iz naravno pridobljene trde kamnine", Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je dolžnost vsakega naročnika pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bo ponudnikom omogočila pripravo pravilne ponudbe. Samo na podlagi takšne nedvoumne razpisne dokumentacije lahko posamezni ponudniki v postopku izbire najugodnejšega ponudnika sodelujejo z oddajo konkurenčne ponudbe, ki naj v celoti odraža vsa naročnikova pričakovanja glede opisa predmeta javnega naročila, naročnikovih zahtev, pogojev in meril. Naročnik namreč postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora le-ta vsebovati vse potrebno, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 14.7 Navodil ponudnikom navedel: "â?? V ceno za izvedbo nasipov, bočnih nasipov (razen tistih bočnih nasipov, ki se vgrajujejo s flišnim materialom iz izkopa v trasi), povoznih platojev, kamnite posteljice, filterskih materialov, materialov za gruščnate kole, zasipov objektov, komunalnih vodov in drenaž ter za izvedbo tamponov, cementne stabilizacije, itd., je potrebno vkalkulirati tudi dobavo teh materialov iz stranskega odvzema, vključno s prevozom. Ves material iz stranskega odvzema mora izpolnjevati karakteristike, navedene v PTP za zemeljska dela in temeljenje (knjiga 3).". Naročnik je v točki 14.1. Navodil ponudnikom še določil: "Upošteva se, da je izvajalec pred pošiljanjem svoje ponudbe obiskal in natančno pregledal gradbišče in okolico, da se je predhodno seznanil z vsemi geotehničnimi, hidrološkimi, metereološkimi raziskavami in drugimi podatki, da se je seznanil z obstoječimi cestami in ostalimi prometnimi potmi, da je spoznal vse bistvene elemente, ki lahko vplivajo na organizacijo gradbišča, da je preizkusil in kontroliral vse obstoječe vire za oskrbo z materialom ter vse ostale okoliščine, ki lahko vplivajo na izvedbo del, â??".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj na podlagi citiranih določil razpisne dokumentacije ponudniki ne morejo pripraviti ponudbe, ki bi ob ocenjevanju le-teh ne puščala dvoma v zvezi z njihovo pravilnostjo v obravnavanem delu. Takšno dejansko stanje onemogoča preizkus naročnikovega pregleda ponudb ter dopušča arbitrarnost pri presoji ponudb. Zahteve razpisne dokumentacije morajo biti namreč enoznačne, natančne in razumljive, saj bo le na podlagi takšnih določil razpisa naročnik lahko posamezne ponudbe primerjal v postopku evaluacije le-teh, hkrati pa je navedeno izredno pomembno tudi v fazi morebitnega preizkusa naročnikovega ocenjevanja ponudb oziroma v morebitnem postopku pravnega varstva. Ne glede na to, da ugotovljena nedoločnost razpisne dokumentacije v obravnavanem delu ne more vplivati na zgoraj ugotovljeno nepravilnost vlagateljeve ponudbe, Državna revizijska komisija v luči zgornjih abstraktnih ugotovitev pripominja, da mora naročnik, v izogib neustreznih, neprimerljivih ali nepopolnih ponudb, vselej oblikovati razpisno dokumentacijo na nedvoumen način, ki ne dopušča različnih razlag. Nejasna, dvoumna in premalo natančna navodila za izdelavo ponudbe ne morejo iti v breme ponudnikov. S takšnim ravnanjem naročnik krši tudi načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja.

Vlagatelj končno v konkretnem postopku revizije tudi zatrjuje, da naročnik v zvezi s potrdilom ustreznega organa ni upošteval dosedanje uporabe in razlage razpisne dokumentacije, načela vestnosti in poštenja ter ni ravnal skladno z dobrimi poslovnimi običaji in predvsem prakso, vzpostavljeno med vlagateljem in naročnikom. Državna revizijska komisija, ki se je bila v skladu z zgoraj omenjenim določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN tudi pri obravnavi te navedbe dolžna omejiti na kršitve, očitane v zahtevku za revizijo, ugotavlja, da ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati, ali je posamezna ponudba pravilna, je torej ugotavljanje izpolnjevanja zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija načeloma ugotavlja, da sámo nesankcioniranje (morebitnega) neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije v preteklih postopkih oddaj javnih naročil ter zgolj sklicevanje na dobre poslovne običaje in prakso, vzpostavljeno med strankama, naročniku ne sme preprečiti vsakokratnega in doslednega ugotavljanja izpolnjevanja razpisnih zahtev pri posameznih ponudnikih. Drugače zapisano; v postopku oddaje javnega naročila je naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb dolžan zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (arg. prvega odstavka 76. člena ZJN-1), in to ne glede na pretekle izkušnje ali prakso s posameznim ponudnikom, pač pa zgolj in samo upoštevaje pozitivno zakonodajo ter določila razpisne dokumentacije. Zoper domnevno nezakonita ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila imajo ponudniki pravico uveljavljati pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Skladno z zgornjimi ugotovitvami Državne revizijske komisije le-ta povzema, da ni mogoče upoštevati vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na že pretekle in pravnomočne postopke oddaj javnih naročil. V skladu s 23. členom ZRPJN lahko namreč Državna revizijska komisija v okviru svojih zakonskih pristojnosti ugotovi le morebitne kršitve naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ter posledično s svojim sklepom (delno ali v celoti) razveljavi postopek oddaje javnega naročila, zakon pa Državni revizijski komisiji ne daje nikakršnih pristojnosti za to, da bi mogla ali smela posegati v odločitve naročnika, ki jih je ta sprejel izven okvirjev izpodbijanih postopkov oddaje javnih naročil. Ker vlagatelj v konkretnem postopku revizije ne izpodbija drugega ravnanja naročnika v zvezi s potrdilom ustreznega organa, je bilo potrebno sámo sklicevanje na načela vestnosti in poštenja, ravnanja z dobrimi poslovnimi običaji in prakso, vzpostavljeno med vlagateljem in naročnikom, zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva zadanejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. šele podlagi ustreznih trditev in dokazov za le-te, bi Državna revizijska komisija v zvezi s potrdilom ustreznega organa lahko sprejela tudi drugačno odločitev, kot npr. v zadevah št. 018-334/05 in 018-336/05.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29.11.2005

Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:

- DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Odvetnik Damijan Terpin, Dunajska cesta 21/X, Ljubljana
- Odvetnik dr. Janko Tischler jun., Dunajska cesta 21/X, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran