018-357/2005 MKGP, Veterinarska uprava RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku revizije oddaje javnega naročila za: "sukcesivna dobava okvirne količine 35.000 kosov mikročipov za označevanje psov do konca leta 2006" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MM SURGICAL, Galjevica 81, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.11.2005

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.08.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 81/2005, z dne 02.09.2005, pod št. objave Ob-23397/05.

Naročnik je z dopisom, z dne 23.09.2005, vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo posredoval dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 29.09.2005, izhaja, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel štiri pravočasne ponudbe.

Iz dokumenta naročnika "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 5/2005, z dne 27.10.2005, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje KEMOFARMACIJA d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.11.2005, vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma navaja, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da strani pri ponudbi izbranega ponudnika niso označene z inicialkami in niso oštevilčene, zato je komisija naročnika, po mnenju vlagatelja neupravičeno pozvala prisotna predstavnika izbranega ponudnika, naj označita z inicialkami ponudbo in jo oštevilčita. Medtem, ko za vlagatelja oštevilčenje ponudbe ne predstavlja sporne okoliščine, pa je zanj toliko bolj sporno ustno zagotovilo prisotnih predstavnikov o pristojnosti za podpisovanje, oziroma označevanje z inicialkami. Vlagatelj navaja, da prisotna predstavnika nista pravna zastopnika izbranega ponudnika; eden od prisotnih predstavnikov naj bi se celo izven prostorov posvetoval po mobilnem telefonu in po končanem pogovoru dejal, da je direktor dovolil označitev ponudbe z inicialkami, medtem ko prisotni na javnem odpiranju ponudb niso niti slišali ali se je sploh pogovarjal po telefonu. To po mnenju vlagatelja vsekakor ne predstavlja pooblastila. Pooblastilo za predstavljanje na javnem odpiranju ponudb po mnenju vlagatelja ne predvideva zakonito zastopanje podjetja.
V točki 6.17.1 (Način označevanja) razpisne dokumentacije je izrecno zapisano, da morajo biti vse relevantne strani dokumentacije označene z inicialkami osebe ali oseb, ki podpisuje ponudbe. V točki 6.20.2 razpisne dokumentacije sicer naročnik še enkrat omenja možnost odprave manjših napak, vendar po mnenju vlagatelja ne določi, da lahko "kdorkoli" pooblaščen za predstavljanje na odpiranju ponudb s strani ponudnika, ponudbo označi z inicialkami, ki morajo biti glede na člen 6.17.1 razpisne dokumentacije od osebe ali oseb, ki so podpisale ponudbo. S tem, ko je naročnik dovolil, da ponudbo izbranega ponudnika z inicialkami označijo osebe, ki niso podpisniki te ponudbe, je po mnenju vlagatelja prekršil predpise javnega naročanja, načelo zakonitosti, enakosti ponudnikov ter načelo transparentnosti.
Iz predhodno navedenih razlogov vlagatelj od naročnika zato zahteva, da izloči ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno.

Naročnik je s sklepom, št. 022-870/2005/5, z dne 10.11.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in navaja, da je komisija naročnika pozvala prisotna predstavnika s pooblastili izbranega ponudnika, da odpravita to pomanjkljivost na javnem odpiranju v skladu z določili razpisne dokumentacije in ne na podlagi ustnih zagotovil prisotnih predstavnikov izbranega ponudnika, kot to zatrjuje vlagatelj. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno določeno, na kakšen način mora biti ponudba označena in opremljena ter da si v primeru neoznačitve strani/inicialk/pečatenja naročnik pridržuje pravico odprave pomanjkljivosti na javnem odpiranju ponudb. Naročnik navaja, da je bilo to določilo vneseno v razpisno dokumentacijo zaradi nedvoumne označitve vseh delov ponudbe oziroma vsake strani, kar je v skladu z Navodilom o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01; v nadaljevanju: Navodilo), ki v četrtem odstavku 5. člena določa, da lahko med odpiranjem označi vse dele ponudbe tako, da se prepreči možnost poznejše zamenjave. Zato dilema vlagatelja, ali sta to pomanjkljivost odpravila predstavnika izbranega ponudnika ali pa bi to lahko naredil le zakoniti zastopnik izbranega ponudnika, po mnenju naročnika ni bistvena. Če pa je že bistvena, pa vsekakor pooblastili predstavnikov izbranega ponudnika pokrivata tudi odpravo pomanjkljivosti na javnem odpiranju, ki je bilo predvideno v razpisni dokumentaciji. Iz pooblastil izhaja, da je bilo zastopanje obema predstavnikoma izbranega ponudnika dano s strani podpisnika ponudbe za zastopanje ponudnika na odpiranju ponudb na predmetnem javnem naročilu.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.11.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 14.11.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom obstoji spor glede pravilnosti ravnanja naročnika na javnem odpiranju ponudb, ker naj bi na podlagi ustnega zagotovila prisotnega predstavnika izbranega ponudnika, dopustil označevanje ponudbe z inicialkami. Navedenemu naročnik nasprotuje in navaja, da je odprava pomanjkljivosti na javnem odpiranju potekala v skladu z določili razpisne dokumentacije in ne na podlagi ustnih zagotovil prisotnih predstavnikov izbranega ponudnika, kot to zatrjuje vlagatelj.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 6.17.1 Način označevanja določil: "Ponudbena dokumentacija mora biti natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo in podpisana od osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika vsaj v obsegu, ki zadošča namenu ponudbe. Vse relevantne strani ponudbene dokumentacije morajo biti označene z inicialkami osebe ali oseb, ki podpisuje ponudbo. Strani naj bodo zložene v vrstnem redu, kot so zahtevani dokumenti, in oštevilčene. Vsaka stran naj vsebuje zaporedno stran in skupno število strani v ponudbi. Priloge lahko ponudnik oštevilči posebej. V primeru neoznačitve strani/inicialk/pečatenja si naročnik pridržuje pravico odprave pomanjkljivosti na odpiranju.", nadalje, v točki 6.20.2 Opremljanje in označevanje ponudbe, pa je naročnik zapisal: "..(v primeru, da listi ne bodo povezani z vrvico, listi ponudbe ne parafirani z inicialkami ipd., si naročnik pridržuje pravico odprave pomanjkljivosti na javnem odpiranju.)..
Kot izhaja iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 022-870/2005/5, z dne 10.11.2005, je naročnik zgoraj navedena določila razpisne dokumentacije oprl na Navodilo, ki v četrtem odstavku 5. člena določa: "Med odpiranjem se lahko označi vse dele ponudbe tako, da se prepreči možnost poznejše zamenjave (na primer preluknja in zveže, podpiše ali na drug način označi).".

Glede na zgoraj zapisana določila razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik zahteval, da morajo biti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila označene z inicialkami osebe ali oseb, ki podpisuje ponudbo (le) "vse relevantne strani ponudbene dokumentacije", pri čemer pa naročnik pojma "relevantne strani ponudbene dokumentacije" nikjer v razpisni dokumentaciji podrobneje ne opiše ali opredeli.
Upoštevaje takšno določilo razpisne dokumentacije je potrebno ugotoviti, da bi ponudniki lahko termin "relevantne strani" razumeli različno in bi bilo potrebno (glede na takšno (nejasno) dikcijo) ponudbo šteti za pravilno (tudi) v primeru, če le-ta ne bi bila na nobeni strani označena z inicialkami, kot tudi v primeru, če bi bila označena samo na nekaterih ali pa na vseh straneh.

Izhajajoč iz zahteve razpisne dokumentacije v točki 6.17.1 Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da gre iz načina označevanja ponudb razumeti, da si je naročnik pridržal pravico, da lahko v primeru, če ponudbena dokumentacija ponudnika nima označenih "relevantnih strani ponudbene dokumentacije" oziroma podanih inicialk na le-teh ali če je ponudba brez pečata, sam odpravi ali popravi te nedoslednosti. Iz navedenega gre zaključiti, da ima (poleg ponudnika, ki sodeluje pri oddaji predmetnega javnega naročila) pravico do odprave pomanjkljivosti na javnem odpiranju ponudb tudi naročnik. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da pooblastilo za predstavljanje na odpiranju ponudb ne predvideva zakonitega zastopanja podjetja, saj iz predloženih pooblastil obeh predstavnikov izbranega ponudnika izhaja, da sta namenjeni le zastopanju izbranega ponudnika na javnem odpiranju ponudb, vendar pa (glede na dejstvo, da si je naročnik pridržal pravico do odprave nedoslednosti pri prispelih ponudbah) ima pooblastilo za odpravo posameznih pomanjkljivosti že naročnik. Le-ta ima tako tudi pravico, da za označitev strani, inicialk in pečatenja zadolži tudi predstavnike ponudnikov na javnem odpiranju ponudb, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Zato v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila tudi ne gre slediti navedbi vlagatelja, da je edino veljavno in možno, da lahko ponudbo na odpiranju označi (samo) oseba, ki jo je tudi podpisala. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je dovolil označevanje ponudbe z inicialkami, dejansko prenesel pooblastilo (ki ga ima na javnem odpiranju ponudb), na predstavnika izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija v predmetnem postopku ugotavlja, da je, ob upoštevanju zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije moč šteti, da je imel predstavnik izbranega ponudnika neposredno pooblastilo za doštevilčevanje in označevanje z inicialkami, ki ga je na vse ponudnike prenesel naročnik z določbo razpisne dokumentacije, s strani naročnika in ne na podlagi ustnega zagotovila prisotnega predstavnika izbranega ponudnika. Iz navedenega sledi, da naročniku ni mogoče očitati kršitev načel Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04) ter da iz razloga, ki ga navaja vlagatelj, ponudbe izbranega ponudnika ni možno šteti za nepravilno.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni storil kršitve, ki mu jo očita vlagatelj v zahtevku za revizijo, je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Neodvisno od vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dopisu, z dne 14.11.2005, s katerim je odstopil celotno dokumentacijo, Državno revizijsko komisijo zaprosil, da odloči: "..glede vplačane višine takse vlagatelja, ker je plačal takso večjo od predpisane. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN bi moral vlagatelj po plačati takso v višini 100.000,00 SIT in ne 200.000,00 SIT.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj, skladno z 22. členom ZRPJN (sploh) ni zahteval povračila takse ter ni priglasil niti nobenih drugih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo do konca predmetnega postopka oziroma do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, zato o stroških ni odločala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.11.2005

mag.MetkaCerar članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava, Parmova 53, Ljubljana
- MM SURGICAL, Galjevica 81, Ljubljana
- KEMOFARMACIJA d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran