018-363/2005 MORS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka javnega zbiranja ponudb za prodajo premičnin, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Dinos d.d., šlandrova 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Silvester Učakar, Steletova cesta 8a, Kamnik (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.11.2005

odločila:

1. Pritožba vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

2. Zahteva za povračilo stroškov v zvezi s pritožbo se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 85/2005, z dne 23.9.2005, pod številko objave Ob-25424/05, objavil javni razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo premičnin.

Naročnik je dne 21.10.2005 izdal Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb na podlagi 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 28.10.2005, in zahteval povračilo stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 14.11.2005, zavrgel kot nedopustnega. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da iz namena pravil o javnem naročanju nesporno izhaja, da so le-tem podrejena le tista pravna razmerja med naročnikom in pravno osebo, ki so obligacijske narave in ki izkazujejo odplačni namen. Naročnik poudarja, da je v konkretnem primeru ponudnik in ne povpraševalec, ter da gre pri javnem naročanju za razmerja, ko se osebe javnega prava pojavljajo na trgu kot povpraševalci po blagu, storitvah in gradnjah, zato v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o javnem naročanju.

Vlagatelj je dne 17.11.2005 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, v kateri zahteva, da se naročnikov sklep o zahtevku za revizijo, z dne 14.11.2005, razveljavi, in sicer iz razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe določil materialnega prava. Vlagatelj navaja, da je naročnik v konkretnem primeru naročnik za prodajo blaga, ki je prav tako pomemben položaj za državo, saj gre za nasprotno situacijo od nakupa blaga. Vlagatelj poudarja, da je naročnik v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb navedel pravni pouk, da se lahko zoper njegovo odločitev vloži zahteva za dodatno obrazložitev in nato tudi zahtevek za revizijo; vlagatelj meni, da je naročnik sprva predmetno zadevo štel za javno naročilo, potem pa se je pričel "sprenevedati". Vlagatelj spričo navedenega opozarja, da mu daje tak pravni pouk pravico do pravnega varstva, ter da je vsaka drugačna odločitev nezakonita in njemu v škodo. Zahteva povračilo stroškov sestave pritožbe v višini 300 odvetniških točk.

Po pregledu dokumentacije o javnem razpisu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Glede na to, da je predmet konkretnega javnega razpisa javno zbiranje ponudb za prodajo premičnin, je Državna revizijska komisija sprva preverila, ali gre v predmetni zadevi sploh za postopek izbire ponudnikov po predpisih o javnem naročanju, ter ali je ponudnik v tem postopku upravičen do pravnega varstva po ZRPJN.

Ugotoviti gre, da je javno zbiranje ponudb kot institut urejeno v Uredbi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/2003, 77/2003; v nadaljevanju: Uredba), ki je bila sprejeta na podlagi tretjega odstavka 78. člena in 80.h. člena Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002). Javno zbiranje ponudb je po definiciji, skladno s 7. točko 2. člena Uredbe, na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za nakup določenega premoženja. Način oziroma postopek javnega zbiranja ponudb pa je urejen v členih 45 - 51 Uredbe. Pri tem velja poudariti, da nikjer v Uredbi ni urejeno pravno varstvo ponudnikov (potencialnih kupcev); skladno s 7. alinejo 47. člena Uredbe mora objava javnega zbiranja ponudb praviloma celo vsebovati določilo, da je obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, izključena, oziroma da lahko vlada ali komisija oziroma pooblaščena oseba s soglasjem osebe, ki jo je imenovala, ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla.

ZRPJN, skladno s katerim želi v konkretnem postopku revizije uveljavljati pravno varstvo vlagatelj, je procesni predpis, v katerem je (med drugim) urejeno pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil; le-ta v 1. členu določa: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.". Glede na navedeno Državna revizijska komisija posebej poudarja, da je očiten namen citirane zakonske določbe omejiti pravno varstvo (v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo) zgolj na postopke oddaje javnih naročil, in ne na morebitne druge postopke, četudi morda (upravičeno ali neupravičeno) vodene v skladu s predpisi javnega naročanja.

Javno naročilo je po svoji vsebini, skladno s 1. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1, "celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu". Iz citirane definicije je nedvoumno razvidno, da med taksativno določenimi predmeti javnih naročil ni prodaje premičnin; Državna revizijska komisija zato opozarja, da v predmetnem postopku očitno ne gre za javno naročilo, zato tudi ni predvideno pravno varstvo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila.

Spričo navedenega je potrebno potrditi sklep naročnika, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, vlagateljevo pritožbo pa zavrniti kot neutemeljeno. Pri tem gre še dodati, da Državna revizijska komisija ni vezana na pravne podlage, ki jih je v dosedanjem postopku (mestoma nepravilno) uporabljal naročnik.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki jih je imel s sestavo pritožbe. Ker Državna revizijska komisija le-tej ni ugodila, je bilo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka, skladno z 22. členom ZRPJN, potrebno zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 25.11.2005

Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana
- Odvetnik Silvester Učakar, Steletova cesta 8a, Kamnik
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran