018-334/2005 Mestna občina Maribor
Številka: 018-334/05-34-2689Datum sprejema: 9. 11. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodela, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija ceste Trije ribniki", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik STRABAG AG, Ortenburgerstrasse št. 27, Spittal an der Drau, Avstrija, STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta št. 33, Ljubljana, ki ga zastopata odvetnika Damijan Terpin in dr. Janko Tischler jun., Dunajska cesta 21/X, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ul. heroja staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.11.2005
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi, in sicer tako da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, vsebovana v obvestilu o oddaji naročila, št. 34409-12/2005-0801/LS, z dne 09.09.2005.
2. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 474.692,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.
Obrazložitev:
Naročnik je s sklepom o pričetku postopka javnega naročila in imenovanju komisije, z dne 03.08.2005, pričel postopek oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija ceste Trije ribniki" v ocenjeni vrednosti 35 mio SIT brez DDV, v Uradnem listu RS, št. 78/05, z dne 19.08.2005, pa je objavil javnih razpis za predmetno javno naročilo po odprtem postopku. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.09.2005, izhaja, da je naročnik prejel 3 (tri) pravočasne ponudbe, in sicer ponudbo vlagatelja, ponudbo ponudnika Nigrad d.d., Maribor ter ponudbo ponudnika CP Maribor d.d.
Naročnik je z obvestilom, z dne 09.09.2005, o oddaji naročila, izbral kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo NIGRAD JKP d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor. V obrazložitvi naročnik navaja, da so na javni razpis prispele tri pravočasne in dve pravilni ponudbi, ter da je pri izboru upošteval merila iz razpisne dokumentacije in kot najugodnejšega izbral ponudnika, ki je ponudil najnižjo ceno.
Vlagatelj je na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik prejel 21.09.2005. Vlagatelj navaja, da iz obvestila o oddaji naročila ni razvidno, katera od treh ponudb naj ne bi bila pravilna in iz katerega razloga, ter da, ker se naročnik sklicuje zgolj na najnižjo ceno, bi moral javno naročilo oddati v korist vlagatelja, ki je vsekakor podal ponudbo z najnižjo ceno.
Naročnik je vlagatelju podal obrazloženo obvestilo, z dne 22.09.2005, o oddaji naročila, v katerem pojasnjuje, da ponudba vlagatelja ni pravilna, saj ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (naročnik sicer podrobneje obrazloži, katerih zahtev ne izpolnjuje - razvidno v nadaljevanju).
Vlagatelj je na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka, ki ga je naročnik prejel 07.10.2005.
Vlagatelj pojasnjuje, da je v okviru svoje pravočasne ponudbe priložil ustrezno izjavo, da ni vpisan v kazensko evidenco in s tem ustrezno potrdilo Ministrstva za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij in kazenske evidence. Ker v Republiki Avstriji po tamkajšnji zakonodaji niso možni nobeni kazenskopravni postopki proti pravnim osebam, ker pravne osebe v Avstriji niso kaznjive, temveč vedno organi, torej fizične osebe, ki jih zastopajo, je vlagatelj prav tako priložil svoji ponudbi ustrezno pravno mnenje avstrijske odvetniške pisarne dr. GĂĽnther Nowaka. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je Zvezno Ministrstvo za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, ki naj bi vodilo centralno kazensko evidenco, zgolj pristojno in vodi tudi izključno primerljivo kazensko evidenco za fizične osebe, torej za obrtnike, ter da je zaradi tega vlagatelj vložil pri avstrijskem Zveznem Ministrstvu za gospodarske zadeve in delo zahtevo za izdajo potrdila o tem, da takšen kazenski register za pravne osebe ne obstaja, ker ni nobene zakonodaje v Avstriji, ki bi predvidevala kazensko pravo za pravne osebe. Vlagatelj kot dokaz prilaga navedeno potrdilo, z dne 23.09.2005, v nemškem jeziku, saj v tako kratkem času ni mogel preskrbeti tudi overjenega slovenskega prevoda, ki ga bo z overjeno fotokopijo potrdila dostavil naslovu takoj, ko ga bo pridobil.
Nadalje vlagatelj pojasnjuje, da ni res, da naj ne bi opremil svoje ponudbe s pregradnimi kartoni, saj je točno upošteval določbe 1. točke XII. (pravilno XXII. - očitna pomota vlagatelja, upoštevajoč tekst točke, na katerega se sklicuje) poglavja "Zahteve naročnika po obliki in vsebini ponudbe" razpisne dokumentacije, kjer je v 3. odstavku navedeno, da mora oddati ponudnik dokumentacijo "s pregradnimi listi, ki so deli razpisne dokumentacije â??". Vlagatelj navaja, da je ponudbo dostavil s pregradnimi listi, ki so bili del razpisne dokumentacije.
V nadaljevanju vlagatelj navaja tudi, da pripomba glede referenc ne izhaja iz dejanskega stanja ter pravilne pravne interpretacije, saj v okviru splošne prakse in dobrih poslovnih običajev med javnimi naročniki na eni strani in ponudniki na drugi strani velja običaj, da v ponudbah tedaj ni treba imenovati posebej podizvajalca, če bi opravljal podizvajalec dela, ki obsegajo manj kot 10% celotne ponudbene cene, kar bi bilo v konkretnem primeru. Vlagatelj še pojasnjuje, da pa je pomembnejše, da bi vsekakor tudi vlagatelj izvršil del izvedbe plinovodnega omrežja, pri čemer opozarja tudi na to, da je z rednim izpiskom iz sodnega registra notarke Marine Ružič-Tratnik, z dne 19.08.2005, izkazal tudi dejavnost vodovodne, plinske in sanitarne instalacije ter druge instalacije pri gradnjah. Vlagatelj dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v XI. poglavju "â?? tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti" pod točko 1.a zgolj zahteval, da mora ponudnik za izpolnjevanje pogoja navesti najmanj tri "primerljive" objekte oziroma primerljiva dela glede na predmet javnega naročila. Vlagatelj meni, da so primerljiva dela in primerljivi objekti prav gotovo tudi izvedbe kanalizacijskega omrežja, vodovodnega omrežja in elektrovodnega omrežja, ter da so ravno takšna primerljiva dela vsebovana v referenčnih projektih, ki jih je navedel na strani 249 ponudbe v okviru obrazca 6/3 seznam najpomembnejših gradenj (reference) v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe.
Vlagatelj glede na navedeno očita naročniku kršitev določbe 42. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1), kršitev pravnih načel vestnosti in poštenja udeležencev, spoštovanja dobrih poslovnih običajev, enakopravnosti in zakonitosti postopka.
Vlagatelj predlaga uvedbo revizijskega postopka, zadržanje postopka oddaje javnega naročila ter v celoti razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je dne 12.10.2005 izdal sklep, ki ga je vlagatelj prejel 18.10.2005, in s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da izjava in potrdilo Ministrstva za pravosodje, ki je izdano za podružnico, ne zadošča zahtevam naročnika, saj v prilogi Navodila o seznamu organov tujih ponudnikov, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in načinih preveritve teh listin točno navaja, kdo izda to listino v Avstriji.
Nadalje naročnik navaja, da ponudba izločenega ponudnika ni opremljena kot zahteva določilo v XXII. poglavju razpisne dokumentacije. Kot argument za svojo odločitev naročnik navaja, da je bila dosedanja njegova izkušnja, da je bilo v odločitvi Državne revizijske komisije ugodeno vlagatelju revizije, da se izbrani ponudnik izloči iz razloga, ker ni opremil ponudbe, kot je naročnik zahteval v navedenem poglavju razpisne dokumentacije.
Naročnik v nadaljevanju tudi pojasnjuje, da je iz izpiska iz sodnega registra razvidno, da je slovenska podružnica vlagatelja registrirana tudi za izvajanje plinskih instalacij (ti podatki se nanašajo le na podružnico ne pa tudi na matično družbo). Naročnik dodaja, da iz priloženih referenc ni razvidno, da je vlagatelj že opravljal montažna dela na plinskih instalacijah, saj se navajajo samo gradbeno asfalterska dela. Poleg tega tudi za imenovanega odgovornega vodjo del niso navedene ustrezne reference za izvajanje vseh razpisanih del, saj je po osnovni izobrazbi univ. dipl. inž. grad., kar pomeni, da ni usposobljen za izvajanje strojno montažerskih del na plinovodih. Naročnik tudi zanika trditev vlagatelja, da ni potrebno navesti podizvajalca v primeru, če vrednost njegovih del znaša manj kot 10%, saj je naročnik zahteval navedbo podizvajalca, če vlagatelj dela ne more opraviti sam.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.10.2005, ki ga je naročnik prejel 21.10.2005, le-tega obvestil, da nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z dopisom, z dne 24.10.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 25.10.2005, le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Naročnik vezano na četrti odstavek 22. člena ZRPJN, v navedenem dopisu priglaša odvetniške stroške v višini 200.000,00 SIT + DDV za pripravo sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-334/05-34-2594, z dne 26.10.2005, pozvala k dopolnitvi dokumentacije.
Državna revizijska komisija je dopolnitev dokumentacije prejela dne 04.11.2005.
Državna revizijska komisija je dne 07.11.2005 od vlagatelja prejela tudi vlogo, z dne 04.11.2005, v kateri prilaga overjeno fotokopijo slovenskega prevoda pisnega potrdila Zveznega Ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, z dne 23.09.2005, ki ga je vlagatelj sicer predložil v zahtevku za revizijo, vendar le v nemškem jeziku, o tem, da Zvezno Ministrstvo za gospodarske zadeve in delo kazenskega registra za pravne osebe ne vodi, ker avstrijski pravni red ne pozna podjetniškega kazenskega prava. Vlagatelj v navedeni vlogi zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka, specificiranih na koncu vloge (stroškovnik).
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Najprej je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je v okviru svoje pravočasne ponudbe priložil ustrezno izjavo, da ni vpisan v kazensko evidenco in s tem ustrezno potrdilo Ministrstva za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij in kazenske evidence.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu uvodoma ugotovila, da naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z izpolnjevanjem zahteve po dokazovanju, da ponudnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki bi bilo povezano njegovim poslovanjem, ni navedel Navodila o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin (Uradni list RS, št. 13/01), na katerega se (zatem) sklicuje v sklepu o zahtevku za revizijo, in ki naj bi določalo, kateri pristojni organ v Republiki Avstriji naj bi izdajal (sporno) dokazilo.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ugotovila, da je naročnik v točki 3 poglavja X. Pogoji za priznanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje določil, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ter dokazila - fotokopija potrdila, izdanega s strani Ministrstva za pravosodje, Oddelka za kazensko evidenco, Ljubljana, Župančičeva 3, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika, da v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila ponudniku ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki bi bilo povezano z njegovim poslovanjem, ter izjava ponudnika, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem. Iz navedb naročnika v obrazloženem obvestilu in vlagatelja v zahtevku za revizijo izhaja, da je sporna predložitev dokazila - fotokopija potrdila, izdanega s strani Ministrstva za pravosodje, Oddelka za kazensko evidenco, Ljubljana, Župančičeva 3, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika, da v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila ponudniku ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki bi bilo povezano z njegovim poslovanjem. Državna revizijska komisija je na osnovi vpogleda v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je le-ta predložil izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da proti njegovemu podjetju ni bila nikoli izdana pravnomočna sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero bi mu bilo prepovedano opravljati dejavnost, da njegovo podjetje ni vpisano v kazensko evidenco, ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen, ter da izjava odraža njegovo zadnje dejansko stanje. Poleg navedene izjave je vlagatelj predložil tudi potrdilo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, da iz tamkajšnje evidence o kaznih, izrečenih pravnim osebam za kazniva dejanja, izhaja, da pravna oseba STRABAG AG, PODRUŽNICA LJUBLJANA, s sedežem Ljubljana, Letališka cesta 33, občina Ljubljana, ni bila obsojena za kazniva dejanja.
Vezano na presojo očitane konkretne kršitve je bilo potrebno najprej ugotoviti, kdo je v konkretnem primeru vlagatelja dejansko ponudnik. Državna revizijska komisija je ugotovila, da iz ponudbe vlagatelja nesporno izhaja, da je ponudbo podal kot tuji ponudnik s sedežem v Republiki Avstriji, in sicer kot ponudnik STRABAG AG, Ortenburgerstrasse št. 27, Spittal an der Drau, Avstrija, STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta št. 33, Ljubljana. Prvi odstavek 564. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 45/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01, 59/01, 50/02, 93/02, 57/04, 139/04; v nadaljevanju: ZGD) namreč določa, da podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Na podlagi citirane določbe je Državna revizijska komisija ugotovila, da je predložitev potrdila Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, kot ga predložil vlagatelj, brezpredmetna, in je lahko v konkretni situaciji relevantna zgolj predložitev ustreznega potrdila pristojnega organa Republike Avstrije, oziroma če so za to izpolnjeni pogoji, predložitev ustrezne (nadomestne) izjave. 44. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) namreč dovoljuje ponudnikom predložitev lastne pisne izjave, če v državi, kjer ima ponudnik sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena ZJN-1 ali pa taka potrdila ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena ZJN-1. Lastna pisna izjava mora biti v skladu s citirano določbo overjena pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pa dana pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon.
Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik v konkretni zadevi ni preveril, ali je mogoče v Republiki Avstriji pridobiti zahtevano potrdilo in v nadaljevanju ni ugotavljal, ali je predložena nadomestna izjava v skladu s 44. členom ZJN-1 (ali mora biti overjena pred pristojnim organom, kjer ima tak ponudnik svoj sedež - pred upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico, ali pa je lahko dana pod kazensko in materialno odgovornostjo - če tako določa nacionalni - v konkretnem primeru avstrijski zakon). Državna revizijska komisija dodaja, da, ker je vlagatelj v svoji ponudbi predložil lastno pisno izjavo, naročnik iz tega razloga ne bi smel izločiti vlagatelja apriori oziroma zgolj s sklicevanjem na neustreznost predloženega potrdila v obrazcu 5/3, temveč bi moral naročnik najprej sploh preveriti (tudi v smislu 54. člena ZJN-1, ki ureja dodatna pojasnila in dopustne popravke), ali je takšna izjava v skladu s 44. členom ZJN-1, ali ne.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je ponudbo dostavil s pregradnimi listi, ki so bili del razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ugotovila, da je naročnik v točki 1 (Opremljanje in označevanje ponudbe) poglavja XXII. Zahteve naročnika po obliki in vsebini ponudbe v 3. odstavku navedel: "Ponudnik odda ponudbeno dokumentacijo speto v mapo oz. register in sicer tako, da so posamezna poglavja ločena s pregradnimi listi, ki so del razpisne dokumentacije in na katerih so navedeni naslovi posameznih poglavij ter vsebina zahtevanih dokumentov.". Na podlagi vpogleda v ponudbo vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj opremil svojo ponudbo s pregradnimi listi, ki so (bili) del razpisne dokumentacije (npr. obrazec 5/3, 5/4 itn.). Naročnik je namreč v citirani določbi razpisne dokumentacije uporabil dikcijo "â?? s pregradnimi listi, ki so del razpisne dokumentacije â??", torej je šlo vsekakor v konkretnem primeru citirano zahtevo naročnikove razpisne dokumentacije razumeti v smeri, da je potrebno posamezna poglavja ponudbene dokumentacije ločiti s (tistimi) pregradnim listi, ki so del (naročnikove) razpisne dokumentacije.
Zaradi navedenih argumentov je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja tudi v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.
Na koncu je Državna revizijska komisija presojala navedbo oziroma očitke vlagatelja glede upoštevanja vlagateljevih referenc.
Državna revizijska komisija je uvodoma na osnovi vpogleda v naročnikovo razpisno dokumentacijo ugotovila, da je predmet javnega naročila nesporno gradnja oziroma izvedba gradbenih del v zvezi z rekonstrukcijo ceste Trije ribniki. V nadaljevanju pa je Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ugotovila, da je naročnik v podtočki 1.a točke 1 (DOKAZILA), vezano na tehnične in kadrovske pogoje, poglavja XI. Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje, določil Seznam najpomembnejših opravljenih gradenj (reference) v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, v katerem mora za izpolnjevanje pogoja navesti primerljive objekte oziroma primerljiva dela na njih glede na predmet javnega naročila, v podtočki 1.e točke 1 (DOKAZILA), vezano na tehnične in kadrovske pogoje, istega poglavja pa je naročnik določil Seznam odgovornih vodij del, ki bodo sodelovali pri izvedbi razpisanih del in njihove reference.
V zvezi z zahtevo naročnika po predložitvi Seznama najpomembnejših opravljenih gradenj, vezanih na primerljive objekte, Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik le-to določil zgolj kot potrebo po predložitvi navedb ustreznih referenc na primerljivih objektih. Državna revizijska komisija dodaja, da so predmet javnega naročila v konkretnem primeru gradbena dela v zvezi z rekonstrukcijo ceste Trije ribniki, ki zajemajo skupek različnih podvrst gradbenih del oziroma aktivnosti, ki jih bo potrebno izvesti pri izvedbi konkretnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik ni vnaprej v razpisni dokumentaciji konkretneje določil, kaj še šteje za primerljiva gradbena dela oziroma primerljive objekte. Državna revizijska komisija poudarja, da zaradi navedenega torej ni mogoče potem (naknadno) ožati pojmov "najpomembnejše gradnje", "primerljivi objekti" oziroma "primerljiva dela" na škodo ponudnikov, saj takšno ravnanje vodi v subjektivno izločanje ponudnikov. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je naročnik v obrazloženem obvestilu, z dne 22.09.2005, navedel kot argument za izključitev vlagatelja med drugim, da iz njegove ponudbe ni razvidno, da je usposobljen tudi za izvedbo plinovodnega omrežja, saj so podane samo reference za izvedbo gradbenih del. Državna revizijska komisija pripominja, da takšnih naknadnih argumentov (neusposobljenost vlagatelja za izvedbo plinovodnega omrežja oziroma, kot še kasneje naročnik navaja v sklepu o odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo, neusposobljenost vlagatelja za izvedbo montažnih del na plinskih instalacijah, ker iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, da je takšna dela že opravljal), ki niso bili (že) v razpisni dokumentaciji določeni kot ekspliciten pogoj (pri tem Državna revizijska komisija izrecno opozarja, da morajo pogoji slediti sorazmernosti z obsegom in namenom posameznega konkretnega javnega naročila in ne smejo biti neupravičeno omejujoči z vidika zagotavljanja konkurence in enakopravnosti med ponudniki), ni mogoče uporabljati za izključevanje ponudnikov.
V zvezi z zahtevo naročnika po predložitvi Seznama odgovornih vodij del, ki bodo sodelovali pri izvedbi razpisanih del in njihove reference, pa Državna revizijska komisija prav tako poudarja, da je naročnik le-to opredelil zgolj kot potrebo po predložitvi navedb odgovornih vodij del in njihovih referenc. Državna revizijska komisija je v zvezi s Seznamom odgovornih vodij del namreč ugotovila, da je naročnik v bistvu zahteval zgolj to, da ponudnik navede seznam odgovornih vodij del (z navedbo izobrazbene kvalifikacije) in njihove reference - te zahteve pa ni natančneje specificiral, niti glede vrste izobrazbe odgovornega vodje del, niti glede referenc odgovornega vodje del po posameznih vrstah del - v konkretnem primeru referenc pri izvedbi plinskih instalacij. Zatorej tudi glede tako postavljene zahteve naročnika Državna revizijska komisija poudarja, da je ne gre v nobenem primeru potem (naknadno) ožati na škodo ponudnikov. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da je naročnik v obrazloženem obvestilu, z dne 22.09.2005, navedel kot argument za izključitev vlagatelja med drugim, da iz njegove ponudbe ni razvidno, da reference odgovornega vodje del zajemajo dela izvedbe plinovodnega omrežja. Državna revizijska komisija pripominja, da takšnih naknadnih argumentov (neusposobljenost vlagatelja za izvedbo plinovodnega omrežja, ker odgovorni vodja del nima referenc pri delih izvedbe plinovodnega omrežja oziroma, kot še kasneje naročnik navaja v sklepu o odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo, neusposobljenost vlagatelja, ker je odgovorni vodja del po osnovni izobrazbi univ. dipl. inž. gradb.), ki niso bili (že) v razpisni dokumentaciji določeni kot ekspliciten pogoj (pri tem Državna revizijska komisija izrecno opozarja, da morajo pogoji slediti sorazmernosti z obsegom in namenom posameznega konkretnega javnega naročila in ne smejo biti neupravičeno omejujoči z vidika zagotavljanja konkurence in enakopravnosti med ponudniki), ni mogoče uporabljati za izključevanje ponudnikov. S tovrstno ugotovitvijo Državna revizijska komisija sicer ne potrjuje, da je lahko oziroma da ne sme biti odgovorni vodja del v konkretnem primeru oseba, ki jo je uvrstil na seznam vlagatelj (obrazec 6/7), poudarja pa, da ni mogoče (naknadno - v postopku ocenjevanja oziroma ugotavljanja izpolnjevanja pogojev) uvajati zahtev, ki niso bile jasno določene (že) v razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je le-ta predložil Seznam svojih referenc ter Seznam odgovornih vodij del in njihovih referenc na način kot ga v konkretnem primeru določa razpisna dokumentacija.
Zaradi navedenih argumentov je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja tudi v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti. Ker pa vlagatelj v zahtevku za revizijo v konkretnem primeru ni pojasnil oziroma navedel takšnih kršitev in dokazov o le-teh, ki bi vodile v potrebnost razveljavitve postopka oddaje konkretnega javnega naročila v celoti, Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predlogu v celoti in je odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Naročnik je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, četrti odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Državna revizijska komisija je priznala vlagatelju kot potrebne stroške strošek plačila takse v višini 200.000,00 SIT, strošek za sestavo revizijskega zahtevka, skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), v višini 2000 odvetniških točk ter 20% DDV in materialne stroške po 13. členu Odvetniške tarife v višini 30 odvetniških točk ter 20% DDV, strošek za vlogo za nadaljevanje postopka v višini 50 odvetniških točk ter 20% DDV in materialne stroške po 13. členu Odvetniške tarife v višini 1 odvetniške točke ter 20% DDV. Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 474.692,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija lahko v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN da naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija, vezano na predložitev lastne pisne izjave kot jo je predložil vlagatelj na strani 097 svoje ponudbe, naročnika napotuje na preveritev, ali je takšna izjava v skladu s 44. členom ZJN-1, ali ne.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
Ljubljana, 09.11.2005
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
Član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Mestna občina Maribor, Ul. heroja staneta 1, Maribor,
- Odvetnika Damijan Terpin in dr. Janko Tischler jun., Dunajska cesta 21/X, Ljubljana,
- NIGRAD JKP d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.