018-302/2005 DARS d.d. Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter člana Francija Kodela in predsednika dr. Aleksija Mužina, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izgradnja HC Razdrto- Vipava; Rebernice od km 6.280 do km 10.100 z viaduktoma Barnica in Tabor", v sklopih 2: "Izgradnja viadukta Barnica 6-7/1 desni in 6-8/1 levi objekt" ter 3: "Izgradnja viadukta Tabor 6-9/1 desni in 6-10/1 levi objekt" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili vlagatelji J.V. Vegrad, d.d., Stari trg 35, Velenje, GP Mostogradnja, a.d., Vlajkovičeva 19a, Beograd, Srbija in Črna Gora, CPK, d.d., Ulica 15. maja 14, Koper, in MATA, Gradbeni inženiring, d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica, ki jih zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji- DARS, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.10.2005

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.04.2005 sprejel sklep, št. 2005/00208, s katerim je pričel postopek oddaje javnega naročila "izgradnja HC Razdrto- Vipava; Rebernice od km 6.280 do km 10.100 z viaduktoma Barnica in Tabor" po sklopih. Predhodni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 17-18, z dne 25.02.2005, pod številko objave Ob-5216/05, predhodno informativno obvestilo pa v Uradnem listu EU, št. S 41, z dne 26.02.2005, pod številko objave 39276. Javni razpis predmetnega postopka oddaje javnega naročila je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 50, z dne 20.05.2005, pod številko objave Ob-13765/05, ter Uradnem listu EU, št. S 93, z dne 14.05.2005, pod številko objave 91865.

Dne 01.08.2005 je naročnik izdal sklep, št. 402-26/05-RPP-ŽP/208, o oddaji predmetnega javnega naročila. Iz sklepa med drugim izhaja, da se javno naročilo v sklopih 2 in 3 odda ponudniku J.V. Primorje, d.d., Ajdovščina, SCT, d.d., Ljubljana, SGP Kraški zidar, d.d., Sežana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 09.08.2005 je naročnik izdal popravek sklepa o oddaji predmetnega javnega naročila, v katerem je popravil napačno navedbo predhodnega sklepa o prispelih ponudbah za vse sklope predmetnega javnega naročila.

Dne 05.08.2005 je družba Vegrad, d.d., na naročnika naslovila zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je z dopisom, z dne 10.08.2005, Vegrad, d.d., pozval k opredelitvi o tem, v katere dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika želi vpogledati. Z dopisom, z dne 18.08.2005, je naročnik Vegrad, d.d., pozval k dopolnitvi podane zahteve s predložitvijo pooblastil ostalih partnerjev v J.V. Družba Vegrad, d.d. je na naročnikovo zahtevo odgovorila z dopisom, z dne 22.08.2005.

Dodatno obrazložitev svoje odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik izdal dne 22.08.2005, vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pa je družbi Vegrad, d.d., omogočil dne 26.08.2005, o čemer je napravil tudi zapisnik.

Dne 02.09.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija pravilnost in zakonitost naročnikove določitve o tem, da se predmetno javno naročilo v drugem in tretjem sklopu odda izbranemu ponudniku.
V svojem zahtevku navaja, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba slednjega nepravilna. Priloga 5.1.g.- "Izjava o blokadi"- v ponudbi partnerja izbranega ponudnika, SGP Kraški Zidar, d.d., se namreč nanaša na žiro račun, kar ni v skladu z zahtevo naročnika iz Navodil razpisne dokumentacije. Slednji je namreč zahteval, da ponudnik predloži "potrdilo pristojne organizacije ali lastno izjavo, da nima blokiranega računa". Izjava SGP Kraški Zidar, d.d., vsekakor ne ustreza zahtevi razpisne dokumentacije, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002, 75/2002, 15/2003, 37/2004; v nadaljevanju: ZPlaP) določa, da morajo izvajalci plačilnega prometa uskladiti svoje splošne pogoje vodenja transakcijskih računov in poslovanja z določbami tega zakona do 30.06.2002 (za pravne osebe). Skladno z 82. členom ZPlaP pa račune, odprte pri Agenciji RS za plačilni promet, ki jih imetniki transakcijskih računov ne bodo zaprli po drugem odstavku 81. člena tega zakona, zapre Agencija RS za plačilni promet po uradni dolžnosti. Ker izjava SGP Kraški Zidar, d.d. ni v skladu z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.
Vlagatelj dalje navaja tudi, da je partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika, SCT, d.d., kot dokazilo pod točko 5.1.g navedel, da nima blokiranih treh računov, takšne izjave pa ni podal za račun, ki ga ima odprtega pri NLB, d.d. To pomeni, da obstaja možnost, da je imel v času oddaje ponudbe izbrani ponudnik blokiran račun, kar posledično pomeni, da je njegova ponudba nepravilna. Iz naročnikove zahteve namreč smiselno izhaja, da mora ponudnik podati izjavo, da nima blokade na nobenem izmed odprtih računov. Tako je npr. pravilna izjava "â??nima blokiranega računa", saj to pomeni, da ponudnik nima blokiranega nobenega od računov. V kolikor ponudnik v svoji ponudbi navaja posamezne račune, ki jih ima odprte pri različnih bankah, pa je potrebno, da ponudnik navede vse banke, saj v nasprotnem primeru izjava ne zadosti razpisnim pogojem naročnika. Namen naročnikove zahteve je ugotoviti ekonomsko in finančno stanje ponudnikov. Ker je SCT, d.d., navedel le tri transakcijske račune, čeprav ima odprtih več, je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.
Iz navedenih razlogov vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri, vsebovane v sklepu o oddaji predmetnega javnega naročila, za sklopa 2 in 3. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 400.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, ter v protivrednosti 3.900 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.)), povečano za 20% DDV, za zahtevek za revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, št. 402-44/05 2005/00208, z dne 21.09.2005, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
Naročnik v obrazložitvi svoje odločitve najprej navaja, da je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila prejel le s strani Vegrad, d.d., ki ni nastopal kot samostojni ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, temveč je nastopal skupaj s partnerji, s katerimi sedaj vlaga tudi revizijski zahtevek. Skladno z navedenim je naročnik Vegrad, d.d., pozval k predložitvi pooblastil tudi za ostale partnerje v skupni ponudbi, a ta niso bila predložena. Naročnik je navkljub temu družbi Vegrad, d.d., posredoval dodatno obrazložitev svoje odločitve, ni pa je posredoval tudi drugim partnerjem v skupni ponudbi. Iz navedenega razloga je po mnenju naročnika sporna pravočasnost revizijskega zahtevka, saj rok za vložitev le-tega zgolj pri vodilnem partnerju (Vegrad, d.d.) teče od dneva prejema naročnikove dodatne obrazložitve, pri ostalih partnerjih pa od tega dne ne more teči.
Glede očitane nepravilnosti ponudbe partnerja SGP Kraški zidar, d.d., naročnik navaja, da je omenjeni partner v skupni ponudbi dejansko predložil izjavo, iz katere izhaja, da nima blokiranega žiro računa, čeprav se zahteva točke 5.1 g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe nanaša na potrdilo pristojne organizacije ali na lastno izjavo ponudnika, da nima blokiranega računa. Ker pa je splošno znano, da so žiro račune nadomestili transakcijski računi, je naročnik navedbo "žiro računa" v izjavi omenjenega partnerja štel kot lapsus, ki pa ne pomeni neizpolnitve razpisnega pogoja.
Naročnik se ne strinja tudi z vlagateljevo interpretacijo točke 5.1 g Navodil, v povezavi z izjavo partnerja SCT, d.d.. V zvezi s tem navaja, da je bil njegov namen pri zapisu obravnavane zahteve v tem, da ponudnik lahko tudi z lastno izjavo potrdi, da nima blokiranih vseh računov. Vlagateljeva razlaga v povezavi z namenom navedene zahteve ni smiselna, saj bi bil ponudnik tudi v primeru, če bi imel od štirih računov, preko katerih posluje, enega blokiranega, še vedno ekonomsko- finančno sposoben. V kolikor ima ponudnik odprtih več računov, in ima blokirane vse, zahtevane izjave ne bi mogel podati in ne bi bil ekonomsko- finančno sposoben. Naročnik lahko to preveri tudi prek pooblastila, ki ge je ponudnik dal naročniku. Naročnik zato ugotavlja, da izjava partnerja SCT, d.d., ni v neskladju z zahtevo razpisne dokumentacije iz točke 5.1 g Navodil, saj naročnik ni postavil pogoja, da mora ponudnik oziroma partner podati izjavo, da nima blokiranega nobenega izmed svojih odprtih računov. Vlagateljevim navedbam, sledeč katerim je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, tako ni mogoče pritrditi.

Z vlogo, datirano z datumom 29.09.2005, ki pa je bila odposlana dne 22.09.2005, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.09.2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Istega dne, torej dne 26.09.2005, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil "prvo pripravljalno vlogo", v kateri dodatno pojasnjuje svoja stališča v predmetni zadevi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila navedbe naročnika, sledeč katerim naj bi bila sporna pravočasnost vlagateljeve vložitve revizijskega zahtevka. Ob tem je ugotovila, da so s tem povezane navedbe naročnika neutemeljene.

Naročnik svoje navedbe o nepravočasnosti vložitve revizijskega zahtevka argumentira z dejstvom, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila podal le en izmed partnerjev v skupni ponudbi (Vegrad, d.d.), zgolj za slednjega pa naj bi rok za vložitev zahtevka za revizijo tako pričel teči s prejemom obrazloženega obvestila.

Iz določil tretjega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko v primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, le-tega vložijo le vse osebe skupaj. Takšno stališče je skladno tudi s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-129/04, Espace Trianon SA, SociĂ"tĂ" wallonne de location-financement SA, proti Office communautaire et rĂ"gional de la formation professionnelle et de lâ??emploi. Navedenega določila ZRPJN, ki glede vlaganja revizijskega zahtevka v primeru skupnih ponudb vzpostavlja t.i. "nujno enotno sospornišvo", pa v nasprotju s prepričanjem naročnika nikakor ni mogoče širiti v smeri interpretacije, da se "skupni nastop" vseh partnerjev (soponudnikov) zahteva tudi pri vlaganju zahteve za obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila, kot jo ureja Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) v drugem odstavku 78. člena ZJN-1. Odločitev zakonodajalca po umestitvi obravnavane zahteve med določila ZRPJN namreč jasno izkazuje, da se slednja nanaša le na fazo revizije postopkov oddaje javnih naročil, ne pa tudi na same postopke oddaje javnih naročil, katerih del je, skladno z določili ZJN-1, tudi zahteva po obrazložitvi naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila.

Upoštevajoč zgornje stališče gre ugotoviti, da vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zgolj s strani Vegrad, d.d., ne pa tudi s strani ostalih partnerjev v skupni ponudbi, v konkretni zadevi ni sporna. Ob tem pa je potrebno razjasniti še vprašanje roka za vložitev revizijskega zahtevka oz. pravočasnosti slednjega.

Kot že argumentirano, pri vlaganju revizijskega zahtevka v primeru skupne ponudbe govorimo o t.i. "nujnem enotnem sosporništvu". Iz določil 196. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi določil petega odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, izhaja: "Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki". V 197. členu pa ZPP določa: "Če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času, lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat, dokler še teče rok za katerega koli izmed njih.".

Izhajajoč iz citirane pravne podlage gre zaključiti, da rok za vložitev zahtevka za revizijo za partnerje v skupni ponudbi teče vse do tedaj, ko še teče rok za katerega koli izmed njih. V konkretnem primeru je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel z dnem, ko je ta rok potekel za Vegrad, d.d., to pa je v zakonskem roku desetih dni od dneva prejema naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vegrad, d.d., je dodatno obrazložitev prejel dne 23.08.2005, zato je rok za vložitev revizijskega zahtevka potekel dne 02.09.2005. Ker je bil revizijski zahtevek s strani vlagatelja vložen dne 02.09.2005, je le-ta pravočasen, z domnevno nepravočasnostjo zahtevka povezane navedbe naročnika pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila navedbe vlagatelja, sledeč katerim naj ponudba enega izmed partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika, to je partnerja SGP Kraški Zidar, d.d., ne bi bila pravilna.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da je imenovani partner v svoji ponudbi predložil izjavo, ki ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila v točki 5.1.g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v točki 5.1.g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim zapisal naslednjo zahtevo: "Ponudnik mora priložiti še potrdilo pristojne organizacije ali lastno izjavo, da nima blokiranega računa".

Z vpogledom v ponudbo partnerja SGP Kraški Zidar, d.d., kot je bila predložena v okviru skupne ponudbe izbranega ponudnika, gre ugotoviti, da je slednji v njej med drugim podal tudi izjavo z naslednjo vsebino: "Izjavljamo, da nimamo blokiranih žiro računov".

Iz določil 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, kot izhaja iz določil 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004), ponudba nepravilna, če ni sestavljena po predpisih, ki urejajo javna naročila, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Iz določil prvega odstavka 76. člena ZJN-1 dalje izhaja, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, kar po argumentu a contrario med drugim pomeni, da ponudb, ki niso nepravilne, iz razloga zatrjevane nepravilnosti ne sme zavrniti.

V konkretni zadevi vlagatelj zatrjuje, da je ponudba partnerja SGP Kraški Zidar, d.d., nepravilna iz razloga njene neskladnosti z zahtevami razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim revizijskim navedbam, po katerih naj bi partner SGP Kraški Zidar, d.d., predložil izjavo, ki je neskladna z zahtevo točke 5.1.g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ni mogoče slediti, ponudba partnerja SGP Kraški Zidar, d.d., pa iz razlogov, ki jih navaja vlagatelj, ni nepravilna.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila naročnik svojo zahtevo, ki se nanaša na blokado računa, zapisal tako, da v njej ni izrecno določil, da zahteva izjavo ali potrdilo o neblokadi transakcijskega računa, kot je naročnikovo zahtevo razumel vlagatelj. Zaradi tega dejstva je mogoče in dopustno naročnikovo zahtevo izpolniti s predložitvijo "potrdila pristojne organizacije ali lastne izjave" o tem, da ponudnik nima blokiranega kakršnegakoli računa. Državna revizijska komisija ob zapisanem pritrjuje vlagatelju, ki opozarja, da žiro računi ne obstajajo več, vendar pa to dejstvo na vprašanje o tem, ali je ponudba partnerja SGP Kraški Zidar, d.d., iz razloga predložitve izjave, v kateri slednji izjavlja, da nima blokiranih žiro računov, pravilna, ne more vplivati. Potrebno je namreč opozoriti, da so ponudniki pri pripravi svojih ponudb, da bi bile le-te pravilne, dolžni izpolniti zahteve, ki jih naročnik zapiše v razpisno dokumentacijo. V kolikor slednje ocenjujejo kot sporne ali nejasne, lahko zoper njih vložijo zahtevek za revizijo, pri čemer velja omejitev petega odstavka 12. člena ZRPJN, skladno s katero vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V konkretnem primeru, ko so bile ponudbe že oddane, naročnik pa je tudi že izbral najugodnejšega ponudnika, je pravilnost ponudbe izbranega ponudnika potrebno presojati glede na naročnikovo zahtevo, kot je bila zapisana v razpisni dokumentaciji; ta namreč sama po sebi ne nasprotuje določilom predpisov s področja javnih naročil, kot sporno pa je ne ocenjuje niti sam vlagatelj (slednji navaja le, da izbrani ponudnik naročnikove zahteve ni izpolnil). Ob presoji pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika tako ni mogoče izhajati iz namena prikrivanja dejanske blokade transakcijskih računov, ki ga izbranemu ponudniku pavšalno in brez podkrepitve z dokazi pripisuje vlagatelj, ravno tako pa tudi ne iz namena, ki naj bi ga po vlagateljevem mnenju imel pri pripravi razpisne dokumentacije naročnik; to je, da bi ponudniki predložili izjavo o tem, da nimajo blokiranega transakcijskega računa. Četudi bi naročnik sam potrdil, da je bil njegov namen res takšen, slednjega v primeru, ko le-ta ni hkrati udejanjen v zahtevah razpisne dokumentacije, ni mogoče upoštevati, saj, kot je Državna revizijska komisija odločila že večkrat, naročnik od ponudnika v fazi ocenjevanja ponudb ni upravičen zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki jih ni predvidel že v razpisni dokumentaciji.
V konkretni zadevi gre posledično zaključiti, da je partner SGP Kraški Zidar, d.d., naročnikovo zahtevo po predložitvi potrdila pristojne organizacije ali lastne izjave, da nima blokiranega računa, s predložitvijo izjave o tem, da nima blokiranih žiro računov, izpolnil skladno z opredelitvijo te zahteve v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene, ponudba izbranega ponudnika pa iz razlogov, ki jih v zvezi s ponudbo partnerja SGP Kraški Zidar, d.d., navaja vlagatelj, ni nepravilna.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila navedbe vlagatelja, sledeč katerim naj bi bila nepravilna tudi ponudba še enega izmed partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika, to je partnerja SCT, d.d..

Tudi glede omenjenega partnerja vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da je v svoji ponudbi predložil izjavo, ki ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila v točki 5.1.g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku tako navaja, da bi moral omenjeni partner moral podati splošno izjavo o neblokadi računov, v kolikor navaja konkretne račune, pa bi moral izjavo podati za vse odprte račune, česar pa ni storil.

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo partnerja SCT, d.d., predloženo v okviru ponudbe izbranega ponudnika, gre ugotoviti, da je SCT, d.d., podal izjavo o tem, da nima blokiranih treh transakcijskih računov, katerih številke je navedel, pri treh poimensko opredeljenih bankah.

Državna revizijska komisija je v tem sklepu že navedla, da je pravilnost ponudbe izbranega ponudnika potrebno presojati glede na naročnikovo zahtevo po predložitvi potrdila ali izjave, kot je bila zapisana v točki 5.1.g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Od ponudnika v fazi ocenjevanja ponudb namreč ni dopustno zahtevati izpolnjevanja pogojev (zahtev), ki niso bili predvideni že v razpisni dokumentaciji.

Glede na edninsko dikcijo naročnikove zahteve po predložitvi izjave ali potrdila o neblokiranosti računa se zastavlja vprašanje, ali so ponudniki smeli razumeti to naročnikovo zahtevo na način, da zadostuje predložitev ene izjave oziroma potrdila o neblokiranosti računa tudi v primeru, če ima ponudnik odprtih več računov. Z vpogledom v že citirano besedilo točke 5.1.g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe gre ugotoviti, da naročnik v njej ni izrecno zahteval, da morajo ponudniki v primeru, če imajo odprtih več računov, predložiti potrdila o neblokadi za vsakega izmed odprtih računov. Zaradi navedenega dejstva je bilo po mnenju Državne revizijske komisije na tem mestu obravnavano zahtevo dopustno razumeti tako, kot je bila zapisana, torej kot zahtevo po predložitvi izjave ali potrdila o neblokadi enega računa.

Ker je partner SCT, d.d., predložil izjavo o neblokiranosti treh izmed svojih transakcijskih računov, je naročnikovo zahtevo iz točke 5.1.g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izpolnil, ponudba izbranega ponudnika pa iz razlogov, ki jih v svojem revizijskem zahtevku navaja vlagatelj, ni nepravilna.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neskladja naročnikove odločitve o oddaji obravnavanih sklopov predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek, na podlagi določil 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 10.10.2005

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji- DARS, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje,
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
- Primorje, d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina,
- SCT, d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana,
- SGP Kraški zidar, d.d., Kolodvorska ulica 1, Sežana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran