018-313/2005 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku revizije oddaje javnega naročila male vrednosti za zdravstvene storitve ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Zdravstveni dom Idrija, O. Župančiča 3, Idrija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin, Tumov drevored 17, Tolmin (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.10.2005

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za zdravstvene storitve.

Obrazložitev:

Dne 29.07.2005 je naročnik sprejel sklep, št. 8/05, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za zdravstvene storitve.

Naročnik je dne 05.09.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 7122-1/2005, iz katerega izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral Bojana Pelhana, dr.med., Zasebna ordinacija, Idrija (v nadaljevanju tudi: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 06.09.2005, skladno z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-1, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ki mu jo je le-ta posredoval.

Vlagatelj je dne 16.09.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da iz razpisne dokumentacije naročnika izhaja, da je "strokovni sogovornik" ponudnikom v zvezi z vsebinami zdravniških pregledov ter ostalimi vprašanji s področja medicine dela, prometa in športa Bojan Pelhan, dr.med., Zasebna ordinacija, Idrija. Ker gre hkrati za izbranega ponudnika, vlagatelj meni, da je naročnik kršil temeljno načelo javnega naročanja in sicer načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), ki jasno določa, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.

Naročnik je z dokumentom "odločitev o zahtevku za revizijo", št. 741-7/2005, z dne 22.09.2005, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je v 1. točki razpisne dokumentacije jasno zapisal, da se pri oddaji predmetnega javnega naročila, na podlagi drugega odstavka 101. člena ZJN-1, uporabljajo le določbe od 31. do 40. člena ZJN-1. To po mnenju naročnika pomeni, da je pri oddaji zdravstvenih storitev zavezan spoštovati le splošna pravila glede določitve tehničnih elementov javnega naročanja; to so tehnične specifikacije, ki so obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije. Ker naročnik formalno ni bil dolžan ravnati po ostalih členih zakona, ampak le eksplicitno po 31. do 40. člena ZJN-1, mu ni mogoče očitati kršitve po 5. členu ZJN-1, zato naročnik zavrača navedbo vlagatelja kot neutemeljeno.
Naročnik nadalje pojasnjuje, da je kljub izrecni zakonski dikciji opravil zbiranje ponudb večih ponudnikov prav iz razloga zagotovitve konkurence med ponudniki in v želji po pridobitvi ekonomsko najugodnejše ponudbe, poleg tega pa je še vsem ponudnikom posredoval tudi obvestilo o oddaji javnega naročila.
Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik, na podlagi pogodbe, z dne 14.07.2001, izdelal zdravniški del izjave o varnosti z oceno tveganja. Zaradi navedenega ga je naročnik navedel v predmetni razpisni dokumentaciji kot sogovornika za morebitna strokovna vprašanja potencialnih ponudnikov v smislu tolmačenja strokovnih zahtev, ker zaposleni pri naročniku za to niso usposobljeni, kar po mnenju naročnika ne pomeni priprave razpisne dokumentacije. V le-tej je zapisano, da bo naročnik odgovarjal na pisne zahteve za pojasnila ponudnikov, medtem ko se strokovna vprašanja s področja vsebine zdravniških pregledov naslovijo neposredno strokovnemu sogovorniku. Iz tega po mnenju naročnika izhaja, da sta bila "ponudbeni" in "strokovni" del strogo ločena, da torej strokovni sogovornik ni odgovarjal na vprašanja glede izpolnjevanja obrazcev, izpolnjevanja pogojev itd., pripravljalci razpisne dokumentacije pa niso odgovarjali na strokovna vprašanja glede vsebine pregledov (npr. pregled z orthoratherjem, spirometrijo).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.09.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, z dne 28.09.2005, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Na podlagi poziva Državne revizijske komisije je naročnik z dopisom, z dne 04.10.2005, Državni revizijski komisiji posredoval še Pravilnik o oddaji javnih naročil male vrednosti Zavoda za gozdove Slovenije.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1).
Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo odda na način in po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti) ter v Uredbi o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04; v nadaljevanju: Uredba).
Posebna ureditev oddaje javnih naročil je predvidena tudi za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju (poglavje 3.4. v ZJN-1), kamor se uvršča tudi 101. člen ZJN-1, na katerega se večkrat sklicuje naročnik. Med drugim je tudi v Pravilniku o oddaji javnih naročil male vrednosti Zavoda za gozdove Slovenije, št. 016-1/2005, z dne 21.02.2005 (v nadaljevanju: interni Pravilnik) v tretjem odstavku 4. člena zapisal: "Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo tudi za storitve iz 2. odstavka 101. člena ZJN-1A, za katere se uporabljajo določbe 31.-40. člena ZJN-1A, in za naročila, ki v skladu z ZJN-1A predstavljajo izjeme, ki niso predmet javnega naročanja, oziroma za katere je v ZJN-1A določeno, da se ZJN-1A za njih ne uporablja. O teh naročilih se vodi evidenca najmanj enkrat letno.".

Državna revizijska komisija poudarja, da je potrebno pri vseh postopkih oddaje javnih naročil (ves čas) upoštevati temeljna načela javnega naročanja, torej tudi pri oddaji javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju (poglavje 3.4.) in pri oddaji javnih naročil male vrednosti (poglavje 3.5.).

V zvezi s temeljnimi načeli javnega naročanja Državna revizijska komisija opozarja, da le-ta praviloma niso neposredno uporabljiva, ampak zavezujejo šele preko posameznih pravil ZJN-1, v katerih so konkretizirana. Temeljna načela so v konkretnih pravilih zakona opredeljena različno, odvisno od namena, ki mu ta pravila sledijo, vendar pa so tako pomembna, da odstopanje od njih ni dopustno. Kot to velja za vsa temeljna načela javnega naročanja (med njimi tudi za načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1), jih ZJN-1 uvršča v splošni del zakona in veljajo za vse postopke. Državna revizijska komisija v zvezi s tem zaključuje, da je stališče naročnika, da se pri konkretni oddaji predmetnega javnega naročila (ker naj bi bilo izvedeno na podlagi drugega odstavka 101. člena ZJN-1) uporabljajo zgolj določbe od 31. do 40. člena ZJN-1A, nepravilno.

V nadaljevanju je zato Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnik kršil določbo drugega odstavka 5. člena ZJN-1 s tem, ko je bil izbrani ponudnik naročnikov "strokovni sogovornik" v zvezi z vsebinami zdravniških pregledov.
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije naročnika, je le-ta v točki 1. "Zakoni in predpisi" navedel: "Pri oddaji javnega naročila se na podlagi drugega odstavka 101. člena Zakona o javnih naročilih, (UL RS, št. 36/2004, UPB, dalje: ZJN-1A) uporabljajo določbe od 31. do 40. člena ZJN-1A, ustrezni podzakonski akti ter vsa pozitivna zakonodaja, ki ureja to področje."
Pod točko 3. "Navodila ponudnikom", je naročnik določil:
"Strokovni sogovornik ponudnikom v zvezi z vsebinami zdravniških pregledov ter ostalimi vprašanji s področja medicine dela prometa in športa je: g. Pelhan Bojan, dr. med., Otona Župančiča 3, 5280 Idrija.".
V okviru podatka o dodatnih informacijah o javnem naročilu pa je naročnik zapisal: " â??, strokovna vprašanja s področja vsebine zdravniških pregledov ter ostala vprašanja s področja medicine dela prometa in športa, se naslovijo neposredno strokovnem sogovorniku, istočasno se pošljejo tudi v vednost Zavodu.".

Ob tem velja poudariti, da niti Uredba niti interni Pravilnik ne predvidevata vloge in nalog "strokovnega sogovornika ponudnikom", pač pa le "odgovorno osebo" (drugi odstavek 7. člena). V internem Pravilniku prav tako ni predvidena delitev javnega razpisa na "ponudbeni in strokovni del", kot zatrjuje oziroma pojasnjuje naročnik.
Ugotoviti gre tudi to, da je kot (edina) kontaktna oseba naročnika naveden izbrani ponudnik, ki je bil hkrati pooblaščen tudi za komuniciranje s preostalimi potencialnimi ponudniki.

Glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZJN-1 (ki določa: "Pripravljavec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.") gre ugotoviti, da je podajanje odgovorov, pojasnil in informacij preostalim potencialnim ponudnikom, pred iztekom roka za oddajo ponudb, potrebno šteti kot pripravo razpisne dokumentacije, saj vsako pojasnilo avtomatično predstavlja del razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru (v povezavi s pooblastilom naročnika izbranemu ponudniku, s katerim ga je pooblastil za podajanje dodatnih informacije v njegovem imenu in s katerim ga je imenoval za "strokovnega sogovornika" preostalim ponudnikom") nedvoumno za neskladje z določbo drugega odstavka 5. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je kot dober gospodar dolžan preveriti cene, a hkrati ne gre spregledati, da izbrani izvajalec na področju, ki je predmet javnega naročila, pogodbeno že sodeluje z naročnikom. Kot pojasnjuje naročnik, je izbrani ponudnik za naročnika v letu 2001 izdelal izjavo o varnosti z oceno tveganja, na podlagi katere naj bi temeljila tudi vsebina obravnavanega postopka oddaje javnega naročila. Ne gre spregledati, da omenjeni pogodbeni odnos dejansko lahko nakazuje tudi na obstoj nedopustnega ravnanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj očitno izbrani ponudnik zaradi že obstoječega pogodbenega razmerja v tem javnem naročilu nastopa kot kontaktna oseba v imenu naročnika. Izbrani ponudnik bi tako dejansko lahko razpolagal z mnogo več podatki, potrebnimi za pripravo ponudbe, kot ostali ponudniki (in očitno celo z mnogo več podatki, kot sam naročnik), kar ga postavlja v potencialno boljši položaj, kot ostale ponudnike. V obravnavanem primeru je bil izbrani ponudnik namreč hkrati tudi sam svoj "strokovni sogovornik". Z vidika določbe prvega odstavka 7. člena ZJN-1 (Načelo enakopravnosti ponudnikov) je tako povsem nedopustno, da se že v izhodišču daje prednost posameznemu ponudniku, saj med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ne sme biti razlikovanja.

Iz navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti naročnik ravnal nepravilno in neskladno z določilom drugega odstavka 5. člena ZJN-1 s tem, ko je izbrani ponudnik sodeloval pri pripravi dela razpisne dokumentacije. Ker je takšno ravnanje tudi v nasprotju še z enim od temeljnih načel javnega naročanja, to je načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), je Državna revizijska komisija presodila, da je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni presojala smiselnosti in resničnosti naročnikove navedbe, da se je tudi izbrani ponudnik z razpisno dokumentacijo seznanil hkrati s preostalimi ponudniki. Prav tako ni presojala pravilnosti oziroma zakonitosti ravnanja naročnika, ki je predmetno javno naročilo oddal na podlagi tretjega odstavka 4. člena internega Pravilnika in ne po pravilih, ki jih interni Pravilnik oziroma Uredba predvidevata za postopek zbiranja ponudb, saj to v ničemer ne bi vplivalo na zapisano stališče. Hkrati se iz istega razloga Državna revizijska komisija tudi ni opredeljevala do trditve naročnika, da mu po zakonski dikciji ni potrebno zbirati ponudb ter da je obvestila neizbranim ponudnikom poslal zgolj "zaradi dobrih poslovnih običajev". Državna revizijska komisija v tem konkretnem revizijskem postopku prav tako ni presojala zakonitosti posameznih določb internega Pravilnika naročnika, pač pa se je omejila le na meje zahtevka za revizijo.

Kot izhaja iz predhodno navedenih ugotovitev, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil temeljna načela ZJN-1. Glede na to, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

VLjubljani,dne11.10.2005 mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin, Tumov drevored 17, Tolmin
- Zdravstveni dom Idrija, O. Župančiča 3, Idrija
- Pelhan Bojan, dr.med., Zasebna ordinacija, O. Župančiča 3, Idrija
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran