018-286/2005 Mestna občina Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup računalniške opreme na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje Sinfonika d.o.o., Motnica 7, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova c. 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.09.2005

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju, z dne 02.09.2005.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti skladno z določilom 16. člena ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup računalniške opreme, št. 630-01-5/2005-1920, z dne 04.05.2005. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 52/05, z dne 27.05.2005, pod št. objave Ob-14212/05.

Naročnik je dne 14.07.2005 v obvestilu o zavrnitvi javnega naročila, št. 630-01-5/2005, z dne 14.07.2005, zavrnil vse prispele ponudbe.

Vlagatelj je dne 21.07.2005, skladno z določilom drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o zavrnitvi javnega naročila.

Naročnik v dodatni obrazložitvi obvestila o zavrnitvi javnega naročila, z dne 04.08.2005, navaja, da je zaradi preširoke definicije tehničnih zahtev za pozicijo 2.2.6. Omrežno stikalo, ki onemogoča nedvoumno in objektivno presojo prispelih ponudb, predmetni postopek oddaje javnega naročila ustavil.

Vlagatelj je dne 22.08.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik zmotno ugotavlja, da so definicije tehničnih zahtev za pozicijo 2.2.6. Omrežno stikalo preširoko določene, saj sta ponudnika, čigar ponudbi je naročnik po opravljenem pregledu obravnaval, enako razumela tehnično zahtevo za omrežno stikalo. Vlagatelj navaja, da je naročnik neupravičeno zavrnil vse ponudbe in predlaga, da naročnik zaključi izbor in izbere najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva povračilo vplačane takse, v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 02.09.2005 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, zavrgel. Naročnik svojo odločitev utemeljuje s tem, da predmetno javno naročilo ni bilo oddano nobenemu od ponudnikov, zato vlagatelju ne more nastati škoda. Naročnik še navaja, da bi vlagatelju zaradi domnevnih očitanih kršitev naročnika, nastala škoda le v primerih, da bi naročnik ponudbo vlagatelja obravnaval drugače kot ostale, mu onemogočil sodelovanje v postopku in (ali) zaradi očitanih kršitev oddal javno naročilo drugemu ponudniku.

Vlagatelj je dne 07.09.2005 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri vztraja pri navedbah revizijskega zahtevka ter navaja, da bi naročnik v primeru odprave kršitev, kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo vlagatelja, zato vlagatelj meni, da je naročnik s tem, ko vlagatelju ni priznal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, ravnal v nasprotju z določili ZJN-1.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije predmetnega javnega razpisa, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenega določila izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo, za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. V kolikor se v posameznem revizijskem postopku oddaje javnega naročila ugotovi, da ima vlagatelj dejanske možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, ter s tem možnost pridobitve javnega naročila, mu je potrebno, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, priznati procesno upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila do roka za oddajo ponudb oddal svojo ponudbo, s čimer je nedvomno izkazal interes za dodelitev predmetnega javnega naročila. V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj zatrjuje, da je naročnik neupravičeno zavrnil vse ponudbe. Po vlagateljevem mnenju je sporna tehnična zahteva razpisne dokumentacije v točki 2.2.6. Omrežno stikalo, katero kot razlog za zavrnitev ponudb navaja naročnik, določena nedvoumno in omogoča objektivno presojo ponudb. Državna revizijska komisija na podlagi obvestila o zavrnitvi javnega naročila, z dne 14.07.2005, ugotavlja da je naročnik po opravljenem pregledu od štirih ponudb izločil dve ponudbi. Naročnik je v 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe kot merilo za izbor ponudbe določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Po pregledu ponudbe vlagatelja in ponudbe drugega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ponudil najnižjo ceno. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi bila v primeru utemeljenosti navedb vlagatelja o neupravičeni zavrnitvi ponudb, ponudba vlagatelja, glede na ponujeno najnižjo ceno, lahko izbrana. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi vlagatelju zaradi zatrjevanih naročnikovih kršitev lahko nastala škoda. Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazal tako interes za dodelitev javnega naročila, kakor tudi, v primeru ugotovitve zatrjevanih naročnikovih kršitev, realno verjetnost nastanka škode. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki jih za priznavanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno le-tega tudi priznati.

Glede na zapisano, Državna revizijska komisija ne more slediti ugotovitvi naročnika, da vlagatelj ni aktivno legitimiran kot stranka v postopku in zato ni upravičen vložiti revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral v obravnavanem revizijskem postopku naročnik ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk, odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Glede na to, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno, ter da je vlagatelju, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo bi se moral naročnik do vlagateljevih navedb opredeliti in vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločati. Naročnik mora tako, skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, meritorno odločiti o vloženem zahtevku za revizijo in vsebinsko odgovoriti na vse njegove navedbe, saj se postopek pred Državno revizijsko komisijo lahko nadaljuje le v primerih, kot jih predvidevata določilo drugega odstavka 16. člena in prvega odstavka 17. člena ZRPJN, zato je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ugodila.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikova odločitev, s katero je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo v nasprotju z določili ZPRJN, zato je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 02.09.2005 razveljavila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

VLjubljani,dne13.09.2005
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Sinfonika d.o.o., Motnica 7, Trzin
- Mestna občina Novo mesto, Seidlova c. 1, Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran