018-272/2005 Javni nepremičninski sklad Občine Laško

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99,110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članov mag. Metke Cerar in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo stanovanjskega bloka v Debru, lamela 14 in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja REMONT d.d., Oblakova 30, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE LAšKO, Mestna ulica 2, Laško (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.9.2005 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Predmetni javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 38/2005 pod št. objave Ob-10167/05. Naročnik je dne 21.6.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila (dokument št. 35101-00004/05), iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral vlagatelja. Zoper navedeno obvestilo je ponudnik GD Podjetje za gradbeno dejavnost d.o.o., Dolska cesta 9, Hrastnik vložil zahtevek za revizijo, v katerem je zatrjeval, da napak pri seštevku rekapitulacij in nepravilnega prepisa posameznih postavk v vlagateljevi ponudbi ni mogoče obravnavati kot računskih napak, temveč kot namerne in zavajajoče napake, poleg tega pa naj bi bila ponudba vlagatelja nepravilna tudi zaradi neizpolnjenega pogoja predložitve desetih referenc. Naročnik je s sklepom št. 35101-4/05 z dne 1.8.2005 zahtevku za revizijo ugodil, razveljavil obvestilo o oddaji javnega naročila št. 35101-00004/05 z dne 21.6.2005 ter kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje GD Podjetje za gradbeno dejavnost d.o.o., Dolska cesta 9, Hrastnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 8.8.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi sklep o oddaji javnega naročila št. 35101-4/05 z dne 1.8.2005 in potrdi prvotni sklep o oddaji javnega naročila št. 35101-00004/05 z dne 21.6.2005, s katerim je vlagateljevo ponudbo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj navaja, da je naročnik z dopisom št. 35101-4/05 z dne 26.7.2005 sicer obvestil vse ponudnike, da je prejel zahtevek za revizijo, hkrati pa ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora naročnik izbranemu ponudniku posredovati kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema. Tega zahtevka za revizijo vlagatelj kot takratni izbrani ponudnik ni prejel, zato dvomi v korektnost celotnega postopka revizije in spremembo sklepa. Vlagatelj nadaljuje, da je kot referenco navedel tudi objekt, ki ga je gradil za trg in v katerem ima danes sedež podjetja. Vlagatelj meni, da predložitev takšne reference ni prepovedana, ker gre izključno za dokazilo o izvedbi del za ugotovitev sposobnosti izvajalca. V ponudbi je vlagatelj v celoti izpolnil obrazec OBR-13 in ga dopolnil s potrjenimi referencami. To je na javnem odpiranju ponudb ugotovila tudi komisija. V naknadnem postopku pa naj bi bilo ugotovljeno, da manjka ena od potrjenih referenc. Enaka referenca je sicer vložena tudi v poglavju 12. Glede ponudbene cene pa vlagatelj navaja, da je v skladu z razpisnimi pogoji navedel končno ceno, za katero je pripravljen izvesti vsa zahtevana dela. Ta znesek je ne glede na prepisne napake, ugotovljene v ponudbi, nedvomno 222.727.445,31 SIT ob upoštevanju določbe, da se objekt izvede na ključ. Resnost ponudbe je zavarovana z bančno garancijo in vlagatelj ne odstopa od dane ponudbe in cene. Naročnik je v postopku ocenjevanja ponudb uporabil 54. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in vlagatelja vprašal, ali se strinja, da se popravijo prepisne napake iz ponudbe, tako da znaša končna cena 236.414.699,65 SIT. Vlagatelj temu ni nasprotoval in je pristal na popravek cene, naročnik pa je na podlagi teh pojasnil izbral vlagateljevo ponudbo kot najugodnejšo, kar je pravilno, zatrjuje vlagatelj.

Naročnik je dne 12.8.2005 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Glede očitane kršitve drugega odstavka 12. člena ZRPJN naročnik navaja, da je zastopnik naročnika zahtevek za revizijo osebno vročil zastopniku vlagatelja v prisotnosti dveh njegovih sodelavcev, in sicer v predpisanem tridnevnem roku, ko so bili predstavniki vlagatelja na razgovoru pri županu Občine Laško prav zaradi takratnega vloženega zahtevka za revizijo. Glede vprašanja pravilnosti ponudbe vlagatelja zaradi referenc naročnik navaja, da je 13. točka VIII. člena navodil ponudnikom določala, da mora ponudnik za izkazovanje zadostnih tehničnih zmogljivosti dokazati, da je v zadnjih treh letih izvedel gradnje za 10 naročnikov, kar dokaže z njihovimi izjavami. Pri tem je naročnik ob ponovnem pregledu ponudbe ugotovil, da je vlagatelj predložil le 9 potrjenih referenc s strani osmih naročnikov, medtem ko si je eno od referenc potrdil kar sam, kar pa za izpolnitev pogoja iz 13. točke VIII. člena navodil ponudnikom ne zadošča. Namen navedene določbe je res ugotovitev tehničnih zmogljivosti, vendar je ravno zaradi zagotovitve objektivnosti določeno, da naročnik ne more biti ena in ista oseba. Glede ponudbene cene naročnik navaja, da v vlagateljevi ponudbi ni šlo za manjše nepravilnosti pri prepisovanju zneskov iz posameznih skupnih seštevkov v rekapitulacijo, ampak da je šlo za znesek napak v rekapitulaciji vrednosti vseh del v skupni višini 38.642.254,34 SIT, kar predstavlja znatno nepravilnost, ki ne more biti le rezultat malomarnosti, ampak je namerna napaka. Ponudba vlagatelja je zato zavajajoča in mu naročnik tudi na podlagi 14. točke VIII. člena navodil ni priznal sposobnosti za izvedbo javnega naročila.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 19.8.2005) je naročnik z dopisom z dne 24.8.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Naročnik mora v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN o vloženem zahtevku za revizijo obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka za revizijo, v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN pa mora kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. Naročnik mora torej v primeru, ko je zahtevek za revizijo vložen po odločitvi o dodelitvi naročila, izbranemu ponudniku poleg obvestila o vloženem zahtevku za revizijo posredovati tudi kopijo zahtevka. Na ta način se izbrani ponudnik seznani z vsebino zahtevka za revizijo in morebitnimi vlagateljevimi očitki glede domnevne nepravilnosti njegove ponudbe. Iz navedenih določb ZRPJN je razvidno, da se položaj izbranega ponudnika razlikuje od ostalih udeležencev v postopku. Ker se ima izbrani ponudnik pravico seznaniti z vsebino zahtevka za revizijo, torej tudi z morebitnimi očitki o pravilnosti njegove ponudbe, gre namreč v določenih primerih dopustiti, da v revizijskem postopku ustrezno zaščiti svoj pravni položaj. Postopek revizije oddaje javnega naročila je sicer primarno spor med vlagateljem zahtevka za revizijo in naročnikom, vendar pa gre v primeru, ko se vsebina spora nanaša na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, le-temu praviloma priznati pravni interes, da odgovori na očitke vlagatelja.

V predmetnem postopku vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v prvem revizijskem postopku ponudnike sicer obvestil o prejemu zahtevka za revizijo, pri čemer njemu kot takratnemu izbranemu ponudniku ni posredoval kopije zahtevka za revizijo, zaradi česar vlagatelj dvomi o korektnosti celotnega postopka revizije in spremembo sklepa. Vendar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ni konkretiziral, na kakšen način naj bi domnevna nevročitev prvega zahtevka za revizijo vplivala na njegov pravni položaj. Vlagatelj mora namreč v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ne le dokazati kršitev naročnika, temveč tudi verjetno izkazati, da mu je zatrjevana naročnikova kršitev povzročila oz. bi mu lahko povzročila določeno škodo. V predmetnem postopku gre ugotoviti, da je naročnik (kot priznava tudi sam vlagatelj) vse ponudnike, vključno z vlagateljem, obvestil o vloženem (prvem) zahtevku za revizijo. To pomeni, da je bil vlagatelj seznanjen s tem, da je bil zoper obvestilo o oddaji naročila, s katerim je bil on izbran kot najugodnejši ponudnik, vložen zahtevek za revizijo. Zato bi lahko vlagatelj v primeru, če se je nameraval aktivno udeležiti takratnega revizijskega postopka, po preteku treh dni od prejema obvestila o vloženem zahtevku za revizijo od naročnika že v prvem revizijskem postopku zahteval vročitev kopije zahtevka, če je še ni prejel. Ob tem gre pripomniti, da so bila v prvem revizijskem postopku, v katerem bi vlagatelj lahko sodeloval kot stranski intervenient, obravnavana enaka vprašanja kot v predmetnem revizijskem postopku. Vlagatelj lahko zato enako učinkovito uveljavlja pravno varstvo tudi v tem revizijskem postopku, saj bi lahko v primeru, če bi se njegove revizijske navedbe izkazale za utemeljene, dosegel razveljavitev naročnikovega sklepa št. 35101-4/05 z dne 1.8.2005, s katerim je naročnik prvemu zahtevku za revizijo ugodil, razveljavil obvestilo o oddaji javnega naročila št. 35101-00004/05 z dne 21.6.2005 ter kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika. Vlagateljevi navedbi, da je naročnik kršil drugi odstavek 12. člena ZRPJN, zato ni mogoče slediti, saj vlagatelj ni pojasnil, na kakšen način naj bi domnevna nevročitev prvega zahtevka za revizijo lahko vplivala na njegov pravni položaj oz. na obseg pravnega varstva, kot mu ga zagotavlja ZRPJN. Ob tem gre opozoriti, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnil, da je zakonitemu zastopniku vlagatelja zahtevek za revizijo vročil osebno, ko je bil le-ta na razgovoru prav zaradi vloženega zahtevka za revizijo.

Glede vlagateljevih navedb, da je v ponudbi predložil ustrezne reference, zaradi česar naj bi naročnik njegovo ponudbo nepravilno izločil iz postopka, gre ugotoviti, da 42.a člen ZJN-1 naročniku omogoča, da lahko za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v 2.a točki drugega odstavka 42.a člena določa, da lahko naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe. Potrdila praviloma izdajo naročniki del oz. storitev ali kupci blaga, v potrdilu o izvedenih gradnjah pa morajo biti navedeni tudi kraj in kakovost izvedenih del ter skladnost izvedbe s pogodbenimi določili. Namen predložitve t.i. referenc, ki se nanašajo na izvedbo gradenj, je dvojen. Ponudnik z njimi dokazuje, da je že izvajal podobne gradnje, kot je predmet javnega naročila, in da v tem smislu razpolaga s tehničnimi in/ali kadrovskimi zmogljivostmi, ki se zahtevajo za izvedbo predmeta javnega naročila. Hkrati pa ponudnik z izjavami (potrdili) pogodbenih partnerjev izkaže ne samo to, da je ustrezno tehnično in kadrovsko usposobljen, temveč tudi to, da je gradnje izvajal v zahtevani kakovosti in pogodbenih rokih in da je v tem smislu pogodbeni partner, ki spoštuje prevzete pogodbene obveznosti. Zato je v primeru, ko razpisna dokumentacija ne določa drugače, za ustreznost in objektivnost reference bistvenega pomena, da jo potrdi pogodbeni partner ponudnika kot naročnik del, ne pa sam ponudnik. V primeru, če je ponudnik sam hkrati izvajalec in investitor oz. naročnik del, iz potrdila, ki ga podpiše ponudnik, ni mogoče nedvoumno ugotoviti objektivnosti ocene in s tem ustreznosti predložene reference.

Naročnik je v VIII. členu navodil ponudnikom naštel pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da jim bo priznana sposobnost za izvedbo javnega naročila. V 13. točki VIII. člena navodil ponudnikom je naročnik zahteval, da mora ponudnik razpolagati z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in da je izvedel podobne gradnje za 10 pogodbenih partnerjev v zadnjih treh letih, kar dokazuje z izjavami naročnikov. To določilo razpisne dokumentacije je treba razumeti tako, kot je zapisano - za pravilnost ponudbe v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 so morali ponudniki izpolniti obrazec 12, v katerem so morali našteti 10 podobnih gradenj, pri čemer so morali za vsako gradnjo navesti pogodbenega partnerja, za katerega so gradnjo izvedli, ter čas realizacije in vrednost pogodbe, predložiti pa so morali tudi izjave naročnikov - pogodbenih partnerjev, da so bile gradnje izvedene. Iz navedenega določila razpisne dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik za ugotavljanje tehnične sposobnosti od ponudnikov zahteval, da izkažejo reference za 10 podobnih gradenj, pri čemer je določil, da se podobne gradnje dokazujejo z izjavami naročnikov - pogodbenih partnerjev. Izjava samega ponudnika, da je izvedel določeno gradnjo, glede na navedeno določilo razpisne dokumentacije za ustreznost reference v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1 ne zadostuje, saj je naročnik izrecno zahteval izkazovanje izvedbe gradenj za 10 pogodbenih partnerjev, pogodbeni partner ponudnika pa že po naravi stvari ne more biti ponudnik sam.

Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja je razvidno, da je vlagatelj v obrazcu 12 naštel devet podobnih gradenj, ki jih je v zadnjih treh letih izvedel za 7 različnih pogodbenih partnerjev, ter eno podobno gradnjo (poslovni objekt Remont), pri kateri je kot pogodbenega partnerja navedel samega sebe. Tudi potrdilo, ki se nanaša na gradnjo poslovnega objekta Remont, je podpisal vlagatelj sam, pri čemer je s tem med drugim potrdil, da je "izvajalec izvedel vsa dela v skladu s pogodbo in tehnično dokumentacijo pravočasno in v zahtevani kakovosti". Glede na zgoraj navedeno gre ugotoviti, da vlagatelj s tem, ko je eno od predloženih referenc potrdil sam, ni izpolnil pogoja iz 13. točke VIII. člena navodil ponudnikom, zaradi česar njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne, naročnik pa jo je bil v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti.

Med vlagateljem in naročnikom je tudi spor o tem, ali je prišlo v vlagateljevi ponudbi do računske napake oz. ali je bil naročnik dolžan upoštevati vlagateljevo ponudbo, v kateri naj bi prišlo da napak pri oblikovanju ponudbene cene. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbe vlagatelja zaradi neustreznih referenc ni mogoče obravnavati kot pravilne, tudi ni presojala, ali so bile napake pri oblikovanju cene v vlagateljevi ponudbi takšne narave, da bi jih bilo mogoče sanirati na podlagi 54. člena ZJN-1. Tovrstna presoja namreč ne bi mogla več v ničemer vplivati niti na odločitev Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku, saj ne bi mogla spremeniti zgornjih ugotovitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, niti ne bi mogla vplivati na nadaljnje postopanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 200.000,00 SIT za plačilo takse.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 9.9.2005

predsednica senata
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE LAšKO, Mestna ulica 2, Laško
- REMONT d.d., Oblakova 30, Celje
- GD Podjetje za gradbeno dejavnost d.o.o., Dolska cesta 9, Hrastnik
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran