018-280/2005 Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega in petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsedniku dr. Aleksiju Mužina, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izdelava in dobava tobačnih znamk" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Prosum, d.o.o., Ob železnici 18, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN dne 05.09.2005

odločila:

1. Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se delno ugodi. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 25.08.2005, v predmetnem revizijskem postopku ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno sprejema odločitve o oddaji javnega naročila, po prvem odstavku 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik do pravnomočnega zaključka predmetnega revizijskega postopka z izbranim ponudnikom ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila. V preostalem se naročnikov predlog zavrne.

2. Naročnik mora določiti nov rok za oddajo ponudb in datum odpiranja ponudb. Vsem zainteresiranim ponudnikom mora naročnik hkrati omogočiti, da do roka, določenega za odpiranje ponudb, vložijo novo ponudbo, ali pa svojo ponudbo umaknejo ali spremenijo. O spremembi roka za predložitev ponudb in določitvi datuma za odpiranje ponudb mora naročnik, skladno s petim odstavkom 25. člena ZJN-1, pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo, in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 58, z dne 17.06.2005, pod številko objave Ob-16786/05, objavil predhodni razpis, v Uradnem listu EU, št. S 112, z dne 11.06.2005, pod številko objave 111147, pa predhodno informativno obvestilo. Javni razpis pod opisom "Izdelava in dobava tobačnih znamk" je naročnik v objavil v Uradnem listu RS, št. 60, z dne 24.06.2005, pod številko objave Ob-17736/05, s popravki v Uradnem listu RS, št. 74, z dne 05.08.2005, pod številko objave Ob-21775/05, št. 78/2005, z dne 19.08.2005, pod številko objave Ob-22571/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 117, z dne 18.06.2005, pod številko objave 115604, s popravkom v Uradnem listu EU, št. S 156, z dne 13.08.2005, pod številko objave 155347.

Z vlogo, z dne 25.08.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje neskladnost razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila z ZJN-1.

Dne 31.08.2005 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V svojem predlogu med drugim navaja, da je tekom roka za oddajo ponudb štirikrat zapored prejel vprašanja, vedno od iste družbe, ki je strokovno sodelovala pri pripravi ponudbe za vlagatelja. Naročnik je vprašanja prejel tik pred potekom zakonskega roka, ki je pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik je upošteval relevantne predloge ter ustrezno, v želji po pridobitvi pravilnih ponudb in po uspešno izvedenem javnem naročilu, prestavljal roke oddaje ponudb. Vlagatelj po mnenju naročnika zavlačuje postopek, razlogi za takšno ravnanje pa naročniku niso znani. Vlagatelj je za prvo od kršitev, ki jo navaja v svojem zahtevku, vedel že ves čas, za drugo pa od 12.08.2005. Z vlaganjem vprašanj v zadnjem hipu, tik pred oddajo ponudb, še posebej pa z vložitvijo revizijskega zahtevka, je vlagatelj povzročil situacijo, ko lahko naročniku nastane škoda, poleg tega pa so že nastali stroški vsaj enemu potencialnemu ponudniku, ki se je že dvakrat pripeljal iz oddaljene evropske države. Naročnik ga namreč zaradi ravnanja vlagatelja, ki je revizijski zahtevek vložil tik pred rokom za odpiranje ponudb, ni mogel pravočasno obvestiti, da odpiranja ne bo. Predmetno javno naročilo je pomembno; za Republiko Slovenijo je namreč nevzdržna situacija, da na slovenskem trgu ne bi imeli tobačnih znamk, saj so le-te osnova za plačevanje trošarin od tobačnih izdelkov. Republika Slovenija namreč, na podlagi Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/1998, 52/1999, 57/1999, 2/2001, 33/2001, 99/2001, 5/2002, 126/2003 (7/2004 - popr.), 42/2004), izdaja kontrolne listke- tobačne znamke za označevanje tobačnih izdelkov. Način njihove izdaje in prodaje je definiran v Pravilniku o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 49/2004, 47/2005), v skladu z Odredbo o kontrolnih listkih za označevanje tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 42/1992) pa ima naročnik v proračunu planirana sredstva za plačilo teh stroškov. Tiskanje in dobavo tobačnih znamk izvaja specializirano podjetje za tiskanje, ki je izbrano na javnem razpisu. Naročnik, skupaj z Banko Slovenije, izvede javno naročilo za izvajalca za tisk in dobavo tobačnih znamk, Banka Slovenije nato izvaja tehnični in varnostni nadzor nad izvajalcem, Uprava RS za javna plačila pa je zadolžena za prevzem tobačnih znamk od proizvajalca in prodajo trošarinskih znamk trošarinskim zavezancem. V konkretni zadevi je potrebno upoštevati javni interes, ki je pri oddaji predmetnega javnega naročila izražen. Suspenzivni učinek bi pomenil nastanek škode za Republiko Slovenijo oziroma njen proračun, kamor se stekajo trošarine od prodaje tobačnih izdelkov. Pogoj za prodajo le- teh so namreč tobačne znamke na vsakem posameznem tobačnem izdelku. Teh naročnik ne more zagotoviti, v kolikor postopek oddaje javnega naročila ne bo zaključen v postavljenih rokih. V konkretni zadevi revizijski zahtevek predstavlja takšno oviro, da naročnik predlaga izdajo sklepa v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN. Naročnik revizijske navedbe vlagatelja iz njegovega zahtevka sicer zavrača.
Naročnik je svoj predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN dne 01.09.2005 posredoval tudi vlagatelju.
Po presoji navedb naročnika ter pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija, v skladu z drugim in petim odstavkom 11. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Skladno s petim odstavkom 11. člena ZRPJN lahko predsednik Državne revizijske komisije, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka tega člena izda sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Velja pripomniti, da je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera, ne pa z ravnanjem naročnika samega (npr. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-167/02, z dne 6.8.2002).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila obstaja, saj se le- ta izvaja v cilju zagotovitve gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Istočasno gre ugotoviti, da delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v 1. točki izreka tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oz. nima škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvede odpiranje ponudb, opravi postopek pregledovanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb ter sprejme odločitev o oddaji naročila po prvem odstavku 78. člena ZJN-1, hkrati pa do pravnomočnega zaključka predmetnega revizijskega postopka z izbranim ponudnikom ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila. Z dovolitvijo izvedbe odpiranja, pregledovanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb ter sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila je naročniku dana možnost, da ob upoštevanju načela hitrosti iz 2. točke prvega odstavka 3. člena ZRPJN ter rokov, ki jih za posamezna procesna dejanja predvideva ZRPJN, čim prej odloči o zahtevku za revizijo in s tem prispeva k čim hitrejšemu pravnomočnemu zaključku revizijskega postopka, hkrati pa izvede določena ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, s čimer je zagotovljeno upoštevanje razumnih rokov za oddajo predmetnega javnega naročila. Istočasno je s prepovedjo sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila vlagatelju zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki jih slednji zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo; opozoriti gre namreč, da odločitev Državne revizijske komisije o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira morebitne odločitve Državne revizijske komisije o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo, v primeru nadaljevanja revizijskega postopka pred tem organom.

Ker je bilo v konkretnem primeru ob presoji naročnikovega predloga ugotovljeno izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija, skladno s petim odstavkom 11. člena ZRPJN, o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena odločila še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN. Ob tem je, kot že argumentirano zgoraj, odločila, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, delno ugodi. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 25.08.2005, v predmetnem revizijskem postopku ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno sprejema odločitve o oddaji javnega naročila, po prvem odstavku 78. člena Zakona o javnih naročilih. Naročnik do pravnomočnega zaključka predmetnega revizijskega postopka z izbranim ponudnikom ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila. V preostalem se naročnikov predlog zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Glede na dejstvo, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pred odpiranjem ponudb, zaradi česar naročnik le-tega ni izvedel, Državna revizijska komisija pa je predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN delno ugodila, mora naročnik v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila določiti nov rok za oddajo ponudb in datum odpiranja ponudb. V skladu z načelom enakopravnosti mora naročnik vsem zainteresiranim ponudnikom hkrati omogočiti, da do roka, določenega za odpiranje ponudb, vložijo novo ponudbo, ali pa svojo ponudbo umaknejo ali spremenijo. O spremembi roka za predložitev ponudb in določitvi datuma za odpiranje ponudb mora naročnik, skladno s petim odstavkom 25. člena ZJN-1 pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 05.09.2005

dr. Aleksij Mužina,
Predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran