018-285/2005 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega in petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsedniku dr. Aleksiju Mužina, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "zdravila (registrirana in neregistrirana)" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja SALUS, Ljubljana, d.d., Mašera SpasiÄ"eva ulica 10 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter Bayer Pharma, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.09.2005

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se delno ugodi. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 05.09.2005, ter zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, z dne 02.09.2005, v predmetnem revizijskem postopku ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno sprejema odločitve o priznanju sposobnosti, po prvem odstavku 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskih postopkov, vodenih na podlagi zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev, ne sme pričeti z drugo fazo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V preostalem se naročnikov predlog zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 58/2005, z dne 17.06.2005, pod številko objave Ob-16791/05, objavil ponovljeni javni razpis z opisom predmeta javnega naročila "zdravila (registrirana in neregistrirana)". V Uradnem listu RS, št. 62/2005, z dne 01.07.2005, pod številko objave Ob-18723/05, je naročnik objavil podaljšanje roka za oddajo prijav, ki poteče 06.09.2005, ob 11. uri.

Z vlogo, z dne 05.09.2005, ki jo je naročnik prejel istega dne, je prvi vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje neskladnost razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila z ZJN-1, kot tudi z zakoni s področja zdravstva, navaja pa tudi, da v njej niso izdelani kriteriji za izbiro ter da so si posamezni členi med seboj v nasprotju, zaradi česar je podana bistvena kršitev postopka in kršitev materialnega prava.

Z vlogo z dne 02.09.2005, ki jo je naročnik prejel dne 05.09.2005, je zahtevek za revizijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. Slednji v svojem zahtevku navaja, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila zagrešil tako vsebinske, kot tudi povsem formalne napake, kar ima za posledico, da postopek oddaje javnega naročila ni v skladu z določbami ZJN-1.

Z vlogo, z dne 05.09.2005, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 06.09.2005, je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v celoti.
V svojem predlogu med drugim navaja, da drugi vlagatelj sploh ni izkoristil zakonske možnosti vlaganja vprašanj oziroma zahtev za dodatna pojasnila, s čemer bi naročniku omogočil, da pravočasno razjasni morebitne nejasnosti ali odpravi morebitne pomanjkljivosti razpisne dokumentacije. Naročnik navaja tudi, da je drugi vlagatelj dne 05.09.2005 oddal svojo prijavo.
Naročnik dalje navaja, da po njegovem mnenju nekateri ponudniki poskušajo blokirati predmetni postopek, oziroma onemogočiti izpeljavo predmetnega postopka, saj isti ponudniki (ne glede na to, da je naročnik sledil večini njihovih predlogov in pripomb, ki so jih ti izrazili že v prejšnjih revizijskih postopkih, v katerih je odločala tudi Državna revizijska komisija) še naprej vlagajo revizijske zahtevke.
Naročnik pojasnjuje, da svoj predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN podaja zato, ker je namen predmetnega postopka oddaje javnega naročila čim hitrejša ter učinkovita dobava zdravil po ugodnih cenah naročnikom- slovenskim zdravstvenim ustanovam in s tem bolnikom, ker z zadrževanjem postopka lahko nastanejo škodljive posledice za naročnike, ker je prepričan, da je korektno in pravilno izvedel postopek oddaje predmetnega javnega naročila ter ni storil ničesar, s čemer bi udeležencem v postopku onemogočil oddajo pravilne ponudbe, in ker meni, da je javni interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila večji od koristi za vse, ki bi bili lahko oškodovani.
Naročnik je svoj predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN dne 06.09.2005 posredoval tudi vlagateljema, in sicer po pošti ter faksu.

Naročnik je Državno revizijsko komisijo po posredovanju svojega predloga obvestil še, da je svojo prijavo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pri naročniku oddal tudi prvi vlagatelj.

Po presoji navedb naročnika ter pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija, v skladu z drugim in petim odstavkom 11. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Skladno s petim odstavkom 11. člena ZRPJN lahko predsednik Državne revizijske komisije, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka tega člena izda sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Velja pripomniti, da je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera, ne pa z ravnanjem naročnika samega (npr. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-167/02, z dne 6.8.2002).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila obstaja, saj se le- ta izvaja v cilju zagotovitve gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Istočasno gre ugotoviti, da delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v 1. točki izreka tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oz. nima škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženima zahtevkoma za revizijo izvede odpiranje prijav, opravi postopek pregledovanja in vrednotenja le-teh ter sprejme odločitev o priznanju sposobnosti po prvem odstavku 78. člena ZJN-1, hkrati pa do pravnomočnega zaključka predmetnih revizijskih postopkov ne sme pričeti z drugo fazo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Z dovolitvijo izvedbe odpiranja, pregledovanja in vrednotenja prijav ter sprejema odločitve o priznanju sposobnosti je naročniku dana možnost, da ob upoštevanju načela hitrosti iz 2. točke prvega odstavka 3. člena ZRPJN ter rokov, ki jih za posamezna procesna dejanja predvideva ZRPJN, čim prej odloči o vloženih zahtevkih za revizijo in s tem prispeva k čim hitrejšemu pravnomočnemu zaključku revizijskih postopkov, hkrati pa izvede določena ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, s čimer je zagotovljeno upoštevanje razumnih rokov za oddajo predmetnega javnega naročila. Istočasno je s prepovedjo pričetka druge faze postopka oddaje predmetnega javnega naročila vlagateljema zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki ju slednja zatrjujeta v svojih zahtevkih za revizijo; opozoriti gre namreč, da odločitev Državne revizijske komisije o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira morebitne odločitve Državne revizijske komisije o (ne)utemeljenosti zahtevkov za revizijo, v primeru nadaljevanja revizijskega postopka pred tem organom.

Ker je bilo v konkretnem primeru ob presoji naročnikovega predloga ugotovljeno izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija, skladno s petim odstavkom 11. člena ZRPJN, o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena odločila še pred pridobitvijo obrazloženih mnenj vlagateljev zahtevkov za revizijo iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN. Ob tem je, kot že argumentirano zgoraj, odločila, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, delno ugodi. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 05.09.2005, ter zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, z dne 02.09.2005, v predmetnem revizijskem postopku ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno sprejema odločitve o priznanju sposobnosti, po prvem odstavku 78. člena ZJN-1. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskih postopkov, vodenih na podlagi zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev, z izbranim ponudnikom ne sme pričeti z drugo fazo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V preostalem se naročnikov predlog zavrne.

Državna revizijska komisija zaradi dejstva, da sta tako prvi kot drugi vlagatelj pred rokom za oddajo prijav pri naročniku oddala svoji prijavi, ter ob upoštevanju svoje odločitve, sprejete v tem sklepu, naročniku ni naložila dolžnosti določitve novega roka za oddajo prijav in datuma odpiranja le- teh, saj to ni bilo potrebno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 06.09.2005

dr. Aleksij Mužina,
Predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana,
- Odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran