018-270/2005 Slovenska turistična organizacija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Izvedba strategije razvoja in trženja turističnega proizvoda enogastronomija v Sloveniji" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Hosting, Turistično svetovanje, gostinstvo in turizem, d.o.o., Metelkova 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.08.2005

odločila:

1. Vlagateljeva vloga "Odgovor na zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročilaâ??", z dne 17.08.2005, se v delu, v katerem vlagatelj v njej navaja kršitve, do katerih naj bi prišlo pri ocenjevanju ponudb po merilih iz razpisne dokumentacije, zavrže.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.07.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Izvedba strategije razvoja in trženja turističnega proizvoda enogastronomija v Sloveniji". Dne 19.07.2005 je skupno sedmim potencialnim ponudnikom poslal povabilo k oddaji ponudbe.

Dne 04.08.2005 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 205/2005-BG/SB, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo male vrednosti odda ponudniku CIMRS- ZIRRUM, Krekova 2, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obvestila je razvidno tudi, da se ponudba vlagatelja, kot edina preostala prejeta ponudba, zavrne kot nepravilna, saj naj ne bi vsebovala predloga vključitve strokovnjakov v izdelavo predmeta naročila, kar je bilo zahtevano na šesti strani razpisne dokumentacije.

Z vlogo, z dne 10.08.2005, odposlano dne 12.08.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja več kršitev, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti.
Vlagatelj tako uvodoma navaja, da predlog vključitve strokovnjakov v izdelavo strategije, zaradi katerega je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nepravilna, v razpisni dokumentaciji ni bil naveden kot izključujoč pogoj, naročnik pa tudi ni predvidel obrazca za preverjanje omenjenega pogoja. Zaradi navedenega naročnik vlagateljeve ponudbe ne bi smel izločiti. V kolikor je naročnikova komisija ocenila, da vlagateljeve ponudbe zaradi manjkajočega in za ocenjevanje irelevantnega kadrovskega pogoja ni mogoče obravnavati, bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi "pogoja", skladno s pravico, da preveri strokovne osebe in njihove zmožnosti in sposobnosti opraviti zahtevane storitve po predlogu dispozicije.
Vlagatelj dalje navaja, da je nedosledno in nerazumljivo tudi navajanje meril za ocenjevanje ponudb, saj je naročnik na tretji strani Povabila k oddaji ponudbe, pod točko 7, navedel skupno štiri merila za ocenjevanje ponudb, na osmi strani Povabila k oddaji ponudbe pa je navedel le tri merila, "med katerimi ni vrednostne ocene za način vključitve predlaganih strokovnjakov".
V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja, da zaradi dejstva, da je bila njegova ponudba izločena, izbora ni bilo mogoče opraviti po kriterijih za preverjanje ekonomsko najugodnejše ponudbe; ponudba izbranega ponudnika je bila namreč edina, zaradi česar je "ni bilo mogoče oceniti po predlaganih kriterijih z drugo, konkurenčno ponudbo". Vlagatelj se ob tem sklicuje na 76. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000).
Kot slednje vlagatelj navaja, da je Upravnem odboru naročnika tudi predstavnica in/ali poslovodja izbranega ponudnika, zaradi česar vlagatelj podaja sum, "da gre pri izbrani ponudbi nenazadnje tudi za konflikt interesov". V dokaz svojih navedb se vlagatelj sklicuje na interne poslovodne akte naročnika, iz katerih je razvidna vloga predstavnikov izbranega ponudnika v Upravnem odboru naročnika, ter na ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da podaja "le sum, da obstaja možnost za konflikt interesov, ne pa tudi dejstev in dokazov, ki jih lahko predloži le naročnik in s tem izkaže neupravičenost tega suma torej tudi, da ne gre za kršitev procesa oddaje storitev javnega naročila".
Vlagatelj zato predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti "delno ali v celoti" razveljavi.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 16.08.2005, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega.
V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da iz razpisne dokumentacije na strani 6 jasno izhaja, da mora izvajalec podati predlog, kako bo strokovnjake vključil v izdelavo strategije. Razpisno dokumentacijo pa je potrebno presojati kot celoto in ne ločeno, bodisi samo povabila ali samo določene obrazce, kot to predlaga vlagatelj. Vsak ponudnik mora izpolniti vse zahteve naročnika, ki so opredeljene v razpisni dokumentaciji, ne glede na to, v katerem delu razpisne dokumentacije so zapisane. Besedilo razpisne dokumentacije "mora podati predlog, kako bo strokovnjake vključil v izdelavo strategije", je izključujoč pogoj, ne glede na to, ali je kot tak izrecno označen. Z navedbami, da takšen pogoj ni v nobeni zvezi z opredeljenimi kriteriji za ocenjevanje, je vlagatelj, glede na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, prepozen. Ravno tako so neutemeljene navedbe, da bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe, saj bi naročnik slednjemu s pozivom omogočil, da iz nepravilne ponudbe naredi pravilno, s čemer bi prekršil vsa pravila javnega naročanja.
Glede vlagateljeve navedbe, da so v razpisni dokumentaciji kriteriji za ocenjevanje opredeljeni nedosledno in nerazumljivo, naročnik odgovarja, da je takšna navedba, skladno z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, prepozna, zato se v njeno presojanje ni spuščal.
Glede navedbe, da naročnik ni mogel izbrati ekonomsko najugodnejše ponudbe, saj je imel le eno pravilno ponudbo, naročnik navaja, da iz določil 76. člena veljavnega Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) ne izhaja, da bi moral naročnik pridobiti najmanj dve konkurenčni ponudbi zato, da bi bila mogoča izbira.
Kot slednje se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb, v katerih vlagatelj izraža sum, da je prišlo do konflikta interesov. Naročnik s tem povezane navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene, pri čemer navaja, da je "v konkretnem primeru za odločanje pristojen direktor naročnika, kot oseba, ki je zadolžena za vodenje in poslovanje naročnika, ne pa Upravni odbor, katerega naloge in pristojnosti so zelo natančno urjene v Uredbi o STO, Statutu STO in Poslovniku Upravnega odbora STO. V konkretnem primeru niti posamezni člani Upravnega odbora niti Upravni odbor kot organ nimajo niti niso imeli nobenih možnosti vplivat na izpodbijano odločitev naročnika, zato so navedbe o konfliktu interesov neutemeljene.".
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.

Z vlogo, z dne 17.08.2005, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. V svoji vlogi je med drugim navedel, da določilo razpisne dokumentacije, v katerem je naročnik določil, da ponudnik "mora podati predlog, kako bo strokovnjake vključil v izdelavo strategije", ni izključujoče, temveč kvečjemu zavezujoče. Vlagatelj pa ponovno poudarja tudi, da bi ga naročnik moral pozvati k dopolnitvi "pogoja". V nadaljevanju svoje vloge vlagatelj navaja, da peti odstavek 12. člena ZRPJN dopušča navajanje kršitev, ko vlagatelj dokaže, da le-teh objektivno ni bilo mogoče navajati pred rokom, določenim za predložitev ponudb. Vlagatelj naj tako ne bi mogel vedeti, da bo naročnik njegovo ponudbo izločil na podlagi zavezujočega in ne izključujočega dokumenta, za kar bi bil lahko pozvan k dopolnitvi, ter da bo "naročnik prilagodil/spremenil merila za ocenjevanje med procesom ocenjevanja, oziroma, da bo ocenjeval (in ne le preverjal, kot se preverja sposobnost izvedbe naročila, kakor navedeno na str. 6 povabila k ponudbi) celovitost ponudbe tako na podlagi dispozicije, priložene v ponudbi (in opredeljene v kriterijih za ocenjevanje), kot tudi na podlagi dokumenta- predlog procesa- (kako) bodo vključeni predlagani kadri v izvedbo dispozicije.". Naročnik je tako ocenjeval ponudbe po neobstoječem kriteriju, ki je nastal med procesom ocenjevanja (in ni bil razviden v razpisni dokumentaciji), ta kršitev pa vlagatelju tako ni mogla biti znana pred potekom roka za oddajo ponudb. Vlagatelj v nadaljevanju navaja še, da se je v svojem zahtevku dejansko skliceval na neveljaven Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000), vseeno pa Državno revizijsko komisijo prosi za interpretacijo dikcije "najugodnejši" ponudnik, ki po mnenju vlagatelja predvideva tudi drugega manj ugodnega ponudnika, ter za presojo pravilnosti odločitve naročnika za izbor edine preostale popolne ponudbe in ne (nujno tudi) najugodnejše ponudbe, o kateri govori ZJN-1. Vlagatelj dalje ponovno navaja, da je bila njegova ponudba pravilna, primerna in sprejemljiva, merila za presojanje sposobnosti pa neobjektivna, zaradi česar bi se vlagatelj moral kvalificirati "v drugo fazo ocenjevanja", skladno z določili o kvalifikacijskem sistemu, kot jih določa 71. člen ZJN-1. Glede konflikta interesov vlagatelj meni, da gre za "pristransko obravnavo edinega preostalega ponudnika s strani naročnika". Vlagatelj v zvezi s tem vztraja na "utemeljenem sumu, da gre za konfliktnost interesa javnega naročila, pri katerem je za izvedbo naročila bila kot najugodnejša ponudba izbrana ponudba, kjer sumimo, da je zastopnik/ca ustanovitelja naročnika hkrati tudi izvajalec/ka relevantnega naročila, ki je predmet zahtevka za revizijo". Zaradi navedenega suma o konfliktnosti interesov (vlagatelj ne razpolaga s potrebnimi dejstvi in dokazi, s katerimi razpolaga le naročnik), vlagatelj zahteva, da se morebitna konfliktnost preveri.

Naročnik je z dopisom, z dne 18.08.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24.08.2005, le-tej odstopil del dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti. Na zahtevo Državne revizijske komisije, z dne 24.08.2005, je naročnik z dopisom z istega dne posredovano dokumentacijo dopolnil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v svoji vlogi, z dne 17.08.2005, v kateri je zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, obenem navajal nove kršitve, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je tako svoj revizijski zahtevek v delu, v katerem je prvotno zatrjeval nedoslednost naročnikovega navajanja meril za ocenjevanje ponudb, razširil z navajanjem kršitev, do katerih naj bi prišlo pri ocenjevanju ponudb po merilih iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija v zvezi s takšno razširitvijo zahtevka za revizijo opozarja, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka (tako npr. v obvestilu oz. zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo "Odgovor na zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročilaâ??", z dne 17.08.2005, v delu, v katerem vlagatelj v njej navaja kršitve, do katerih naj bi prišlo pri ocenjevanju ponudb po merilih iz razpisne dokumentacije, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo kot prvo kršitev, do katere naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, navaja neutemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti gre ugotoviti, da je naročnik na šesti strani le- te podal zahtevo po kadrovski zasedbi, s katero mora razpolagati ponudnik. Ob tem je v zadnjem odstavku šeste strani razpisne dokumentacije med drugim zapisal: "Izvajalec mora podati predlog, kako bo te strokovnjake vključil v izdelavo strategije".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno določilo razpisne dokumentacije, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, vsekakor predstavlja za ponudnike obvezujočo zahtevo naročnika, ki so jo bili slednji, da bi bila njihova ponudba pravilna, dolžni izpolniti.

Skladno z določili 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je namreč "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004) ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Skladno z določili prvega odstavka 76. člena ZJN-1 mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

V konkretni zadevi gre ugotoviti, da vlagatelj v svoji ponudbi zahteve naročnika po podaji predloga vključitve strokovnjakov v izdelavo strategije ni izpolnil (česar vlagatelj niti ne prereka, saj smiselno navaja le, da mu te zahteve ni bilo potrebno izpolniti), zaradi česar je njegova ponudba nepravilna, naročnik pa jo je upravičeno zavrnil.

Ob zapisanem gre v zvezi z izvajanji vlagatelja opozoriti še, da naročnik njegove ponudbe ni izločil iz "druge, ocenjevalne faze", saj postopek oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb, kot ga opredeljuje naročnikov Pravilnik o oddaji javnih naročil male vrednosti, vsebuje le eno fazo. Vlagatelja gre obenem opozoriti tudi, da ga naročnik, v nasprotju z njegovim prepričanjem, ni bil dolžan pozvati k dopolnitvi njegove ponudbe, saj bi ob dopustitvi morebitnih popravkov le- te, ki bi iz nepravilne naredili pravilno ponudbo, naročnik ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-1.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je potrebno revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano neutemeljenosti izločitve njegove ponudbe zaradi njene nepravilnosti, zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverjala revizijske navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje nedoslednost navajanja kriterijev (meril) za ocenjevanje.

Iz določil petega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil v konkretni zadevi vlagatelj z naročnikovo zatrjevano nedoslednostjo pri navajanju meril v razpisni dokumentaciji seznanjen že ob prejemu povabila k oddaji ponudbe. Ker kljub temu zahtevka za revizijo, v katerem bi navajal to domnevno kršitev, ni vložil do roka za oddajo ponudb, temveč ga je vložil šele po prejemu obvestila o oddaji naročila, s tem povezanih revizijskih navedb vlagatelja, zaradi njihove prepoznosti, v tej fazi postopka ni več mogoče obravnavati.

Kot tretjo kršitev vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja dejstvo, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo, česar pa naj, glede na to, da je bila ponudba izbranega ponudnika edina pravilna, ne bi smel storiti.

V zvezi s tem delom revizijskih navedb gre vlagatelja opozoriti, da je prvi odstavek 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000) dejansko določal, da "naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov". Takšno zakonsko določilo pa je bilo spremenjeno z 61. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 2/2004), od uveljavitve katerega naročniku za izbor najugodnejšega ponudnika ni več potrebno pridobiti "dveh samostojnih pravilnih ponudb od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov", temveč lahko javno naročilo odda tudi v primeru, če pridobi eno samo pravilno ponudbo.

Iz navedenih razlogov v ravnanju naročnika, ki je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo navkljub temu, da je bila edina pravilna, ni najti neskladja z določili ZJN-1, tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa je bilo potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija preverjala revizijske navedbe vlagatelja, s katerimi slednji izraža "sum za konflikt interesov", do katerega naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Iz določil 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku med drugim navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

V konkretnem primeru vlagatelj ne navaja, da je prišlo do kršitev v postopku oddaje javnega naročila v smislu konflikta interesov, temveč izraža le "sum, da obstaja možnost za konflikt interesov". Vlagatelj pa v svojem zahtevku za revizijo poudarja tudi, da v zvezi s svojim "sumom" ne navaja dejstev in dokazov, saj naj bi te lahko predložil zgolj naročnik, v izkaz neutemeljenosti vlagateljevega "suma".

Državna revizijska komisija izpostavlja, da v revizijskem postopku odloča o utemeljenosti navedb o konkretnih kršitvah, do katerih naj bi prišlo v postopkih oddaje javnih naročil, ne more pa presojati "suma, da obstaja možnost" za kršitev. Državna revizijska komisija od naročnika ravno tako ne more zahtevati predložitve "internih poslovodnih aktov", iz katerih naj bi izhajala potrditev ali ovrženje vlagateljevega "suma", brez da bi vlagatelj natančneje opredelil katere akte ima pravzaprav v mislih. Ob zapisanem velja vlagatelja opozoriti tudi, da nikakor ne drži njegova navedba, da lahko dejstva in dokaze predloži zgolj naročnik; če bi to morebiti utegnilo veljati za dokaze (česar Državna revizijska komisija vsled njihove neopredeljenosti ni preverjala), pa nikakor ne more veljati za dejstva, ki jih lahko in jih mora navesti vlagatelj. Slednji pa ima, v nasprotju z svojim prepričanjem, možnost od naročnika zahtevati tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, na podlagi katerega bi lahko svoj "sum" bodisi ovrgel ali pa potrdil v obliki morebiti ugotovljene kršitve.

Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku v zvezi s "sumom, da obstaja možnost za konflikt interesov", tako ni navedel kršitev niti dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih navedb ni mogla preveriti.
V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neskladja naročnikovega ravnanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila s pravili in načeli predpisov s področja javnih naročil. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija njegov revizijski zahtevek, na podlagi določil 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 29.08.2005

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, Ljubljana,
- Hosting, Turistično svetovanje, gostinstvo in turizem, d.o.o., Metelkova 7, Ljubljana,
- CIMRS- ZIRRUM, Krekova 2, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran