Na vsebino
EN

018-255/2005 Mestna občina Novo mesto

Številka: 018-255/05-34-2019
Datum sprejema: 24. 8. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Franciju Kodela, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "dobava blaga- notranja oprema Rotovža" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kolpa, d.d., Rosalnice 5, Metlika, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.08.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.01.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "dobava blaga- notranja oprema Rotovža". Javni razpis, pod opisom "kupujemo pohištveno opremo za poslovne prostore mestne hiše po izdelanem projektu", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 17-18, z dne 25.02.2005, pod številko objave Ob-5016/05.

Dne 13.05.2005 je naročnik izdal obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, št. 414-05-5/2001-1313, iz katerega izhaja, da se javno naročilo odda ponudniku PAM, d.o.o., Mušičeva 15, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila izhaja tudi, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel skupno deset ponudb, za pet od teh ponudb, med njimi tudi za ponudbo vlagatelja, pa je bilo ugotovljeno, da so nepravilne, saj v njih ni bilo predloženo potrdilo Carinske uprave o poravnanih obveznostih. Izmed preostalih petih pravilnih ponudb je naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika. Glede slednje iz obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila sicer izhaja še, da sta bili v njej ugotovljeni dve računski napaki, a je tudi po njunem odpravku ponudba izbranega ponudnika še vedno najugodnejša.

Z vlogo, z dne 24.05.2005, je vlagatelj naročnika pozval k dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, z zahtevo za vpogled v ponudbo oziroma rekapitulacijo pri izbranem ponudniku.

Naročnik je z dopisom, z dne 03.06.2005, vlagatelja obvestil, da mu bo vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v sklopu, ki se nanaša na rekapitulacijo, pa ne predstavlja poslovne skrivnosti, omogočil dne 13.06.2005. Navedenega dne je vlagatelj tudi opravil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Dne 06.06.2005 je naročnik izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila (vlagatelju je bilo le-to vročeno dne 10.06.2005).

Dne 15.06.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil novo zahtevo za vpogled v celotno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (zaradi računskih napak, ki so se pojavile v ponudbi izbranega ponudnika).

Dne 20.06.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V zahtevku navaja, da je naročnik dve izmed računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika popravil brez pisnega soglasja slednjega, ravno tako pa ponudbe ni popravil v sedmih drugih postavkah. Naročnik je s tem kršil 4., 7. in 54. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila želel zvišati prvotno ponudbeno ceno izbranega ponudnika, kar predstavlja hudo kršitev zakona, ki ureja javna naročila. Očitno je, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prišlo do špekulacij, saj je naročnik popravil računske napake le v takšni višini, ki še omogoča izbranemu ponudniku, da posle pridobi, vendar za ceno, ki je višja kar za 1.641.532,60 SIT. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila, saj tako hudih kršitev ni mogoče sanirati na drugačen način. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za plačano takso za revizijo, v višini 100.000,00 SIT, ter za stroške odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka, v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev materialnih stroškov v pavšalnem znesku 3% od stroškov odvetniškega zastopanja.

Z vlogo, z dne 11.07.2005, je vlagatelj na naročnika in Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zaradi molka organa in obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V svoji vlogi je navedel, da je naročniku dne 20.06.2005 poslal revizijski zahtevek, ki ga je slednji prejel dne 21.06.2005. Glede na dejstvo, da vlagatelj do 11.07.2005 od naročnika ni prejel odločitve o zahtevku za revizijo, vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN šteje, da je le-tega zavrnil, zaradi česar želi v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je v revizijski postopek obenem priglasil nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za sestavo vloge, z dne 11.07.2005, v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za DDV.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, št. 414-05-5/2001, z dne 13.07.2005, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa ni ugodil niti vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da do kršitve 54. člena ZJN-1 ni prišlo; naročnik je namreč po zaključku odpiranja ponudb opazil računske napake, za odpravo katerih je pridobil soglasje izbranega ponudnika. Ravno tako ne drži očitek vlagatelja, da je bil v revizijskem postopku prekršen 7. člen ZJN-1, saj so bili vsi ponudniki v postopku obravnavani brez razlikovanja in niso bile ustvarjene okoliščine za kršitev pravil postopka, kar jasno izhaja iz dokumentacije, ki se nahaja pri naročniku. Brez pomena je tudi navedba o kršitvi 4. člena ZJN-1, saj iz izpeljave postopka izhaja, da je naročnik izbral cenovno najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 22.07.2005, naročnika obvestil, da bo revizijski postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je v revizijski postopek priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, v protivrednosti 150 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV in 3% materialnih stroškov.

Naročnik je z dopisom, datiranim z datumom 03.08.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 09.08.2005, slednji posredoval fotokopije dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 11.08.2005, naročnika pozvala k posredovanju celotne originalne dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker naročnik dokumentacije navkljub pozivu ni posredoval, ga je Državna revizijska komisija z dopisom, z dne 22.08.2005, ponovno pozvala k njenemu posredovanju. Naročnik je originalno dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji posredoval z dopisom, prejetim dne 23.08.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred morebitno meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev revizijskega zahtevka. Ob tem je ugotovila, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, kar argumentira, kakor sledi.

Z vpogledom v obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 13.05.2005, gre ugotoviti, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel skupno deset ponudb. Ob odpiranju ponudb je naročnik ugotovil, da je pet od teh ponudb nepravilnih, saj niso vsebovale potrdila carinske uprave o poravnanih obveznostih. Med nepravilni ponudbami je bila tudi vlagateljeva ponudba. Preostalih pet ponudb je bilo pravilnih, med njimi pa je naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Z vpogledom v vlagateljev zahtevek za revizijo gre dalje ugotoviti, da je za slednjega sporna zgolj ponudba izbranega ponudnika, v zvezi s katero naj bi naročnik prekršil 4., 7. in 54. člen ZJN-1. Vlagatelj nepravilnosti preostalih štirih ponudb, ki jih je naročnik ocenil za pravilne, ne zatrjuje.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, ZRPJN torej zahteva dvoje: dejanski interes za dodelitev naročila in verjeten izkaz vsaj potencialne možnosti za nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika. Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je obenem potrebno ugotoviti, da je verjetnost nastanka škode vlagatelju, zaradi domnevnih kršitev, zatrjevanih v zahtevku za revizijo, izključena.

Uvodoma gre tako ugotoviti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, saj naj kršitev, ki jih zatrjuje, ne bi bilo mogoče sanirati na drugačen način. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem zahtevku ne navaja kršitev, ki bi, če bi se izkazale za utemeljene, narekovale razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, temveč zgolj kršitve, ki bi, ob ugotovljeni utemeljnosti, narekovale razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku. Vlagatelj namreč napada zgolj dopustnost popravkov ponudbe izbranega ponudnika, v smislu zatrjevanih kršitev 4., 7. in 54. člena ZJN-1, to kršitev pa bi bilo, če bi bila dejansko ugotovljena, mogoče sanirati že z razveljavitvijo naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Ob že zapisanem dejstvu, da vlagatelj v svojem zahtevku "napada" zgolj ponudbo izbranega ponudnika, ne pa tudi ponudb ostalih ponudnikov, katerih ponudbe so bile pravilne, pa gre obenem ugotoviti, da tudi v primeru, če bi se vlagateljeve revizijske navedbe izkazale za utemeljene, in bi bila ponudba izbranega ponudnika izločena iz postopka oddaje javnega naročila, to ne bi moglo nikakor vplivati na izboljšanje pravnega položaja vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ponudba slednjega je bila namreč, kot je bilo ravno tako že navedeno, izločena kot nepravilna, kar se vlagatelju očitno ne zdi sporno, saj v zvezi s to odločitvijo naročnika ne zatrjuje nepravilnosti. V kolikor bi bila ponudba izbranega ponudnika izločena, pa bi bil tako izbran naslednji najugodnejši ponudnik izmed preostalih štirih ponudnikov, katerih ponudbe so bile pravilne (katerih nepravilnosti tudi vlagatelj ne zatrjuje).

Navedeno pomeni, da vlagatelj dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda, oziroma nastanka takšne škode ni uspel verjetno izkazati. Ker je verjeten izkaz nastanka škode en od elementov aktivne legitimacije, gre v posledici te ugotovitve zaključiti, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih zaključkov je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla zaradi vlagateljevega neizkaza aktivne legitimacije za njegovo vložitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v dokumentacijo revizijskega postopka, kot je bil voden pri naročniku, ugotovila, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek na naročnika naslovil dne 20.06.2005, slednji pa ga je prejel dne 21.06.2005.

Iz naročnikovega sklepa, št. 414-05-5/2001, o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, je razvidno, da je naročnik svojo odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo sprejel dne 13.07.2005.

Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.".

Iz 4. alineje prvega odstavka 34. člena ZRPJN dalje izhaja, da se z globo od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev kaznuje za prekršek naročnik, razen neposrednega proračunskega uporabnika, če ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku iz 16. člena tega zakona. Iz drugega odstavka 34. člena ZRPJN pa izhaja, da se z globo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Ker naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil v roku iz 16. člena ZRPJN, bo Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZRPJN, zoper odgovorno osebo naročnika uvedla postopek o prekršku.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 24.08.2005

Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana,
- Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto,
- PAM, d.o.o., Mušičeva 15, Novo mesto,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran