Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-254/2005 DARS d.d.

    Številka: 018-254/05-31-2003
    Datum sprejema: 23. 8. 2005

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Metke Cerar kot predsednice senata in predsednika dr. Aleksija Mužine ter člana Francija Kodele kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo viadukta 6-2/1 Boršt in viadukta 6-6/1 Polance na odseku HC Razdrto-Vipava; Rebernice in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana, Primorje d.d., Vipavska 3, Ajdovščina in SGP Kraški zidar d.d., Kolodvorska 1, Sežana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Primorje d.d., Vipavska 3, Ajdovščina in SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), pri čemer prvega in drugega vlagatelja zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje, izpostava Ljubljana, Dunajska 7 (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.8.2005

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 1, kot je razvidna iz sklepa o oddaji javnega naročila št. 402-26/04-RPP-DB/526-I z dne 15.6.2005.

    2. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 2, kot je razvidna iz sklepa o oddaji javnega naročila št. 402-26/04-RPP-DB/526-I z dne 15.6.2005.

    3. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 796.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

    4. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 796.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 10.11.2004 sprejel sklep št. 2004/00526 o začetku postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo viadukta 6-2/1 Boršt in viadukta 6-6/1 Polance na odseku HC Razdrto-Vipava; Rebernice, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 126-127/2004, z dne 26.11.2004, pod št. objave Ob 32172/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 27.1.2005 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb.

    Naročnik je dne 15.6.2005 izdal sklep o oddaji javnega naročila št. 402-26/04-RPP-DB/526-I, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo za izvedbo viadukta 6-2/1 Boršt II (sklop 1) in javno naročilo za izvedbo viadukta Polance 6-6-/1 (sklop 2) oddal skupnim ponudnikom Vegrad d.d., Velenje, CPK d.d., Koper, GP Mostogradnja AD, Beograd in Ginex internacional d.o.o., Nova Gorica, ki jih zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Oba vlagatelja sta z dopisoma z dne 22.6.2005 od naročnika v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahtevala dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Istočasno sta od naročnika zahtevala tudi pridobitev podatkov in vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je dodatno obrazložitev svoje odločitve izdal dne 6.7.2005, vlagateljema pa je vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika omogočil dne 8.7.2005.

    Tako prvi kot drugi vlagatelj sta z dopisoma z dne 12.7.2005 vložila zahtevka za revizijo, v katerih predlagata, da se razveljavi sklep o oddaji javnega naročila in da se za najugodnejšega ponudnika izbere prvi oziroma drugi vlagatelj. Oba zahtevka vsebujeta vsebinsko enake navedbe, in sicer:
    1. Vlagatelja navajata, da je naročnik kršil 6. člen ZJN-1, ko jima ni omogočil vpogleda v vse tiste dele ponudbene dokumentacije, v katere sta zahtevala vpogled. Vlagatelja sta izrecno zahtevala tudi vpogled v seznam najpomembnejših opravljenih gradenj skupaj s potrdili naročnikov in vsemi predloženimi dokazili, vendar jima je naročnik omogočil vpogled le v seznam gradenj, ne pa tudi v druga dokazila, ki so razvidna iz zapisnika. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil temeljna načela postopkov javnega naročanja in vlagateljema onemogočil, da v zahtevku za revizijo navedeta vse kršitve in predložita dokaze. Vlagatelja zato vlagata zahtevka za revizijo na podlagi dejstev, ki so navedena v sklepu Državne revizijske komisije, nista pa mogla na podlagi pregleda ponudbene dokumentacije preveriti, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za oddajo javnega naročila. Že na podlagi ugotovitev Državne revizijske komisije in dodatne obrazložitve naročnika pa vlagatelja ugotavljata, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna.
    2. Vlagatelja navajata, da je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-114/2005 z dne 19.5.2005 ugotovila, da iz predloženih dokumentov ne izhaja, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj usposobljenosti za dodelitev javnega naročila in da referenčna dela, ki jih je navedel izbrani ponudnik, ne izpolnjujejo kriterijev, ki jih je naročnik določil v točki 5.1.h in 5.3.b razpisne dokumentacije. Da predložena dokumentacija izbranega ponudnika ne dokazuje izpolnjevanja razpisnih zahtev, je ugotovil tudi naročnik, zaradi česar je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi. Ravnanje naročnika, ko je poskušal nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika sanirati z dopolnjevanjem dokumentov, pomeni kršitev 54. člena ZJN-1, zatrjujeta vlagatelja. S tem, ko je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj mu pojasni, kolikšen delež pri referenčnem poslu sanacije in gradnje mostu čez reko Savo v Ostružnici na obvoznici okoli Beograda se nanaša na gradnje, je dovolil spremembo ponudbe iz nepravilno v pravilno. S tem, ko vrednost, ki bi se nanašala na gradnjo, ni bila izkazana, temveč je bila izkazana le skupna vrednost za gradnjo in sanacijo, ni bila izpolnjena zahteva iz točke 5.3.b razpisne dokumentacije. Sanacija mostu ne predstavlja istovrstnih del glede na predmet naročila. Poleg tega je pogodbena vrednost navedena v EUR, kar je v nasprotju z razpisno dokumentacijo, ki določa, da se cene prikazujejo izključno v SIT, kar velja tudi za dokazovanje pogoja iz točke 5.3.b razpisne dokumentacije. Naročnik je 54. člen ZJN-1 kršil tudi v ponovljenem postopku ocenjevanja ponudb, s tem, ko je izbranega ponudnika pozval k pojasnilom glede reference "projekt na beograjski obvoznici E 75, Srbija in Črna Gora" in reference "viadukt na avtocesti E 75 pri Bračinu". Kot je to ugotovila Državna revizijska komisija in tudi naročnik sam, iz dokumentacije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni bilo mogoče ugotoviti, ali zajema pogodba o sanaciji in izgradnji mostu preko reke Save na delu avtoceste Dobanovci - Bubanj potok, sektor 3, št. 454-01-850 z dne 1.8.2002 in aneks št. I 454-01-261 z dne 11.3.2004, ki sta oba navedena v potrdilu investitorja o kvalitetno in pravočasno izvedenih delih, tudi dela na sanaciji in izgradnji mostu čez reko Savo v Ostružnici na obvoznici okoli Beograda. Na podlagi predložene ponudbene in dodatne dokumentacije izbranega ponudnika ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je bilo predmet dela, ki se je navajal kot referenca oz. ali je sploh šlo za istovrstna dela (izgradnjo viaduktov na AC in HC), niti ni bila razvidna vrednost del. Na podlagi predložene ponudbene dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti, ali se potrdilo naročnika in predložena pogodba nanašata na isti objekt. Ponudba izbranega ponudnika je bila tako očitno nepravilna, kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija. Naročnik je v ponovljenem postopku od izbranega ponudnika ne samo zahteval pojasnila, na podlagi katerih je zaključil, da naj bi bila ponudba pravilna, temveč je dopustil tudi predložitev nove, dodatne dokumentacije. Tako je naročnik svojo odločitev oprl na dodatno predložen aneks I št. 454-01-261 z dne 11.3.2004, katerega izbrani ponudnik kljub pozivom Državni revizijski komisiji sploh ni predložil. Prav tako je naročnik svojo odločitev oprl na dodatno predložene listine - grafično prilogo odseka avtoceste Dobanovci - Bubanj potok z lokacijo mostu čez Savo na obvoznici okoli Beograda. Prav tako gre šteti za kršitev 54. člena ZJN-1 tudi ravnanje naročnika, ko je na podlagi dodatno posredovanega pojasnila izbranega ponudnika, kjer je bilo navedeno, da je v pogodbi št. 454-01-850 z dne 1.8.2002, ki je navedena v potrdilu naročnika, zajeta tudi obvoznica okoli Beograda, na kateri je most čez Savo v Ostružnici. Iz opisa dela (sanacija in izgradnja mostu čez Savo na obvoznici okoli Beograda) izhaja, da ne gre za istovrstno delo (izvedbo viadukta na AC in HC) in je ponudba že iz tega razloga nepravilna. Tudi glede reference "viadukt na avtocesti E-75 pri Bračinu" sta tako Državna revizijska komisija kakor tudi naročnik ugotovila, da se v potrdilu o kvalitetno in pravočasno opravljenih delih, ki ga je izbrani ponudnik predložil ponudbi, navajajo različne št. pogodbe in datum sklenitve od tistih, ki so navedene v referenci. Glede na navedeno je bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj se predloženo potrdilo ni nanašalo na navedeno referenco. Dejstvo, da je ponudnik naknadno pojasnil razliko z domnevno napako pri vpisu št. aneksa namesto št. pogodbe v potrdilo in naknadno predložil pogodbo in aneks, predstavlja nedopustno spremembo ponudbe po 54. členu ZJN-1, ponudbo pa bi bilo treba ocenjevati brez upoštevanja naknadno predložene dokumentacije. Pri tem vlagatelja opozarjata tudi na neenakopravno obravnavanje ponudb, saj naročnik njiju ni pozival k predložitvi dodatne dokumentacije, temveč je njuni ponudbi izločil kot nepravilni zgolj zato, ker naj seznam kadrov ne bi bil ustrezen.
    3. Vlagatelja nadaljujeta, da pri referencah, ki jih navaja izbrani ponudnik, in sicer novogradnja in sanacija mostu na obvoznici E-75, most v Novem sadu, izgradnja in rekonstrukcija mostu Grdelica (E-75) ter odstranitev in novogradnja Mijajovac (E-75) ne gre za istovrstna dela, ki so predmet javnega naročila. Čeprav naročnik za referenco "Projekt na beograjski obvoznici E-75, Srbija in Črna gora", v okviru katere naj bi sodila sanacija in izgradnja mostu čez Savo v Ostružnici, šteje, da je izpolnjevala kriterije, določene v razpisni dokumentacije, pa z ničemer ne pojasni, kako je zadostila kriteriju istovrstnosti del. Že iz oznake "sanacija in izgradnja mostu" namreč izhaja, da ne gre za istovrstno delo - izgradnja viaduktov na AC in HC, kar je predmet konkretnega javnega naročila. Tudi pri referencah "Projekt na beograjski obvoznici E-75, Srbija in Črna gora" in "izgradnja viadukta na hitri cesti E-75 Bračin" ne gre za istovrstna dela. Izbrani ponudnik je med referencami navedel le eno samo referenco, ki se nanaša na izgradnjo viaduktov, in sicer referenco "izgradnja viadukta na hitri cesti E-75 Bračin" v letu 2002, pa še ta se ne nanaša na istovrstno delo. Ponudbeni partner v ponudbi izbranega ponudnika Mostogradnja AD, Beograd je sodeloval pri projektu "Sanacija klizišta kod mesta Bračin", vendar le kot partner pri delu projekta in sicer pri izgradnji dvojnega kvazi viadukta. Vlagatelja se pri tem sklicujeta na mnenje prof. Vukašina Ačanskega in Marjana Pipenbaherja, iz katerega naj bi bilo razvidno, da v referencah navedeni objekt izbranega ponudnika niti v enem pogoju ne ustreza nivoju zahtevnosti izvedbe, ki je definirana z razpisnim projektom, tako da se s tehnično izvedbenega vidika ne more upoštevati za veljavni referenčni objekt, na osnovi katerega se potencialnemu izvajalcu prizna sposobnost za izvedbo. Prav tako naj bi bilo razvidno, da referenčni objekt ne ustreza razpisnim pogojem z vidika investicijske vrednosti del. Po mnenju vlagateljev naročnik tudi ni ustrezno obrazložil svoje odločitve o pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.
    4. Vlagatelja na podlagi pregleda izpiskov iz sodnega registra za partnerje v skupni ponudbi izbranega ponudnika ugotavljata, da ponudba izbranega ponudnika tudi v tem delu ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije. Navodila so v točki 5.1.a kot dokaz izpolnjevanja pogojev določala, da morajo ponudniki predložiti tudi redni izpisek iz sodnega registra, ki mora odražati zadnje dejansko stanje registracije ponudnika. Iz registracije, ki jo je predložil partner v ponudbi izbranega ponudnika Mostogradnja AD, Beograd, izhaja, da ni prevedena v slovenski jezik skladno z zahtevo iz 12. točke navodil, ki določa, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, v slovenskem jeziku. šifrant ni preveden v slovenski jezik. Prevedena je samo prva stran priloge z registracijo dejavnosti. Iz nje ni razvidno, da je ponudnik registriran za izgradnjo viaduktov. V odločbi Ministrstva za kapitalske investicije z dne 11.11.2004 se v nasprotju s predloženim izpiskom iz sodnega registra navaja, da je partnerju Mostogradnja AD, Beograd izdano potrdilo za licenco za dejavnost I 113G1 - gradbene konstrukcije na cestah (mostovi in tuneli) in I 142G1 - gradbeni objekti na objektih železniških prog. Te dejavnosti niso navedene v sodnem registru kot registrirane dejavnosti partnerja Mostogradnja AD, Beograd.

    Naročnik je dne 1.8.2005 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na sklop 2, zavrgel zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Prav tako je naročnik s sklepom z dne 1.8.2005 zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrgel zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, in sicer v delu, ki se nanaša na sklop 1. V preostalem delu je naročnik s sklepoma z dne 1.8.2005 zahtevka za revizijo zavrnil kot neutemeljena. Argumenti, s katerimi naročnik v sklepih utemeljuje zavrnitev zahtevkov za revizijo, so vsebinsko enaki, in sicer:
    1. Naročnik je vse vloge ponudnikov za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika presojal ob upoštevanju določil ZJN-l kakor tudi predpisov o gospodarskih družbah. Pri tem naročnik ni kršil načela transparentnosti porabe javnih sredstev, saj je vlagatelju omogočil vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti, ni pa mu omogočil vpogleda v tiste dele, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah in predpis o varovanju osebnih podatkov. Naročnik prav tako ni kršil načela enakopravnosti, saj drugim ponudnikom ni omogočil vpogleda v večjem obsegu, kot ga je vlagateljema. Določene podatke, ki sta jih vlagatelja potrebovala za vložitev zahtevka za revizijo, je vsebovala že dodatna obrazložitev odločitve naročnika, ki je vlagateljema omogočila pripravo obrazloženih zahtevkov za revizijo, kar potrjuje vsebina zahtevkov. Vsi ostali podatki, glede katerih je naročnik vpogled vlagatelju zavrnil, ker so predstavljali poslovno skrivnost, pa bodo posredovani Državni revizijski komisiji. Naročnik navaja, da je bilo edino merilo za ocenitev ponudbe najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa, zahteva vlagateljev po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika pa je bistveno presegala okvir, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril.
    2. Naročnik zavrača tudi vse trditve vlagateljev v zvezi z njuno oceno nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik izbranega ponudnika ni pozival na dopolnitev njegove ponudbe, temveč ga je v skladu z določilom 54. člena ZJN-l pozval k pojasnilom. Navedba vlagateljev, po kateri naj bi že naročnik sam v prvotnem postopku ocenjevanja ugotovil, da predložena ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika ne dokazuje izpolnjevanja razpisnih zahtev in je zaradi tega izbranega ponudnika pozval na dopolnitev, je brez pravne in dejanske podlage. Naročnik je ob uporabi instituta 54. člena ZJN-l izbranega ponudnika pozval, naj mu pojasni, kolikšen delež vrednosti pri referenčnem poslu sanacije in gradnje mostu čez reko Savo v Ostružnici na obvoznici okoli Beograda se nanaša na gradnjo. Naročnik je od izbranega ponudnika zahteval le pojasnitev dokumenta, ki ga je ta že predložil v ponudbi, zgolj pojasnilo glede deleža vrednosti gradbenih del v referenčnem poslu sanacije in izgradnje mostu pa tudi po mnenju Državne revizijske komisije, kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, ne bi moglo povzročiti spremembe vsebine ponudbe iz nepravilne v pravilno. Navedb vlagateljev glede kršitve določila 54. člena ZJN-l v ponovljenem postopku ocenjevanja ponudb, po odločitvi Državne revizijske komisije, ki naj bi jo naročnik storil s tem, ko je izbranega ponudnika pozval k pojasnilom glede reference "Projekt na beograjski obvoznici E 75, Srbija in Črna Gora" in reference "viadukt na avtocesti E 75 pri Bračinu", ni mogoče upoštevati kot pravno relevantnih, saj pri pozivu komisije k pojasnilom ni šlo niti za dopolnjevanje ponudbenih dokumentov niti za take spremembe, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredile pravilno. Naročnik ni zahteval predložitve dodatne dokumentacije, temveč je ponudnika pozval le k pojasnilom ter pri tem upošteval napotek iz obrazložitve sklepa Državne revizijske komisije, po katerem je moral v ponovljenem postopku ocenjevanja ponudb popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje tudi ob upoštevanju ugotovitev v predmetnem revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo. Svoje odločitve naročnik ni oprl in ni mogel opreti na dodatno predložene dokumente, ki jih navajata vlagatelja, saj njihova predložitev z razpisnimi pogoji ni bila zahtevana. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitve originalnih izvodov pogodb, po katerih je ponudnik dela opravil pravilno in pravočasno, kar je vsebina potrdila naročnikov del, ki jih ponudnik navaja v seznamu po točki 5.1 h. Naročnik pa je bil dolžan v skladu z napotki iz obrazložitve sklepa št. 018-114/05-35-1072 z dne 19.5.2005 Državne revizijske komisije ponovno izvesti postopek ocenjevanja ponudb, v katerem je napotke iz navedenega sklepa v celoti upošteval. Glede na navedbe v obrazložitvi navedenega sklepa ni mogoče pritrditi oceni vlagateljev, po kateri naj bi bila ponudba izbranega ponudnika očitno nepravilna, kar naj bi ugotovila tudi Državna revizijska komisija v sklepu. Z vsemi dodatno predloženimi dokumenti je izbrani ponudnik le pojasnil vsebino že predloženih dokumentov v ponudbi, in sicer seznam najpomembnejših opravljenih gradenj za istovrstna dela, kot je predmet javnega naročila (izvedba viaduktov na AC ali HC), v zadnjih petih letih, z zneski, datumi in seznami državnih naročnikov, seznamu pa je priložil potrdila naročnikov del, ki jih je navedel v seznamu, da je dela po pogodbi opravil pravilno in pravočasno. Glede navedbe o pogodbeni vrednosti v EUR naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ponudbeno vrednost podal v skladu z ZJN-1 in razpisno dokumentacijo, dokazovanje pogoja iz podčlena 5.3.b razpisne dokumentacije, v skladu z zahtevo po točki 5.1.h razpisne dokumentacije, pa ni vezano na zahtevo, da mora biti ponudbena cena prikazana v SIT.
    3. Naročnik nadaljuje, da ugotovitev vlagateljev o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ni utemeljena, tak zaključek pa tudi ne izhaja iz sklepa Državne revizijske komisije. Glede pomislekov vlagateljev v zvezi z istovrstnostjo del, ki jih je izbrani ponudnik navedel v seznamu in za katera je predložil ustrezna potrdila naročnikov del, med katerimi je naročnik kot referenčna upošteval projekt na beograjski obvoznici, E 75, Srbija in Črna Gora in viadukt na avtocesti E-75 pri Bračinu, Srbija in Črna Gora, ki sta v seznamu po prilogi 5.1.h navedena kot prvi in kot peti, naročnik poudarja, da je bila kot istovrstnost del z razpisnimi pogoji opredeljena izvedba viaduktov na AC in HC. Razlike med pojmoma viadukt in most veljavna zakonodaja ne opredeljuje. Naročnik je pri oceni istovrstnosti upošteval veljavno regulativo in razpisne pogoje, ki ne opredeljujejo razlike med mostom in viaduktom. Razpisni pogoj v zvezi z referencami se tudi ne veže na TSC, temveč na istovrstna dela, kot je predmet javnega naročila, to je izvedba viaduktov na AC ali HC v zadnjih petih letih. TSC se nanaša zgolj na prevzemanje gradbenih proizvodov pri gradnji javnih cest v RS, ker zahtevana soglasja še niso izdana, pa pogoj za veljavnost TSC še ni izpolnjen in TSC tudi ni sestavni del razpisne dokumentacije. Koda CPV, ki jo je naročnik objavil pri objavi oddaje predmetnega javnega naročila v Uradnem glasilu Evropske skupnosti, je 45221100-3 Gradbena dela na mostovih. Tudi izvedenec bo lahko svoje ugotovitve oprl le na veljavno zakonodajo in razpisne pogoje, ki so kot pogoj za istovrstnost zahtevali le izvedbo viaduktov na AC in HC in ne viaduktov pobočne izvedbe, na plazovitem terenu, ki zahteva globoko temeljenje. Naročnik navaja, da strokovno mnenje, na katerega se sklicujeta vlagatelja, ni oprto na razpisni pogoj, ki istovrstnost definira le z "izvedba viaduktov na AC in HC" brez dodatnih tehničnih zahtev, zato ni relevantno za presojo pravilnosti ponudbe v segmentu referenc. Naročnik je v zvezi z navedenim mnenjem prejel tudi dopis izbranega ponudnika, po katerem naj bi bilo strokovno mnenje izdelano na podlagi ogleda napačnega objekta. Naročnik pri oceni referenc izbranega ponudnika ni upošteval podatkov iz interneta, temveč se je omejil le na predložena dokazila v ponudbeni dokumentaciji glede na zahteve razpisnih pogojev. Naročnik je preverjal tudi izpolnitev pogoja iz točke 5.3.b razpisne dokumentacije, vezano na dokazila glede istovrstnih del v enaki vrednosti, kot je predmet javnega naročila ali vsaj dveh javnih naročil za istovrstna dela v vrednosti, ne manjši kot polovica javnega naročila. Ocenjena vrednost javnega naročila je bila navedena v točki 1.3 razpisne dokumentacije, to je 2,3 mlrd SIT. Vrednost obeh referenčnih objektov, kot izhaja iz predloženih potrdil naročnika in kot je dodatno pojasnil vodilni partner, ustreza vrednosti, kot je opredeljena z navedenim razpisnim pogojem, ki je s predloženo ponudbeno dokumentacijo in dodatnimi pojasnili, ki se nanašajo na vrednost gradenj, nedvomno izpolnjen. Pogoj pa je izpolnjen tudi ob upoštevanju vrednosti posameznih sklopov, kot so opredeljene v točki 1.3 razpisne dokumentacije, saj je partner predložil dve različni referenci v ustreznih vrednostih. Vse to je naročnik vlagateljema ustrezno obrazložil.
    4. Glede izpiska iz sodnega registra naročnik navaja, da je ponudbeni partner v ponudbi izbranega ponudnika Mostogradnja AD, Beograd kot sestavni del ponudbene dokumentacije predložil redni izpisek iz sodnega registra, ki ima obojestransko kopiran šifrant, pri čemer je prevod priložen le za prvo stran, na kateri pa sta v skladu s klasifikacijo dejavnosti, veljavno v državi ponudnika - partnerja, navedeni dve dejavnosti, ki dokazujeta ustrezno registracijo partnerja za dela, ki so predmet razpisa. Ministrstvo za kapitalske investicije za svoja potrdila očitno uporablja drugačen šifrant. Vendar pa iz obeh predloženih dokumentov izhaja, da je partner registriran in da ima dovoljenje za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, čeprav dovoljenja na podlagi razpisnih pogojev ni bilo potrebno predložiti, ker za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, na podlagi posebnega zakona dovoljenje ni potrebno, pa tudi redni izpisek iz sodnega registra mora glede na pogoj iz točke 5.1.a odražati zadnje dejansko stanje registracije ponudnika. Tudi 42. člen ZJN-l v 1. točki prvega odstavka določa, da mora ponudnik kot pogoj izpolniti le, da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu.

    Oba vlagatelja sta naročnika z dopisoma z dne 3.8.2005 obvestila, da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom z dne 8.8.2005 odstopil zahtevka za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je oba revizijska postopka, začeta z vložitvijo zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja (dokumenta z dne 8.3.2005), v skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, združila za skupno obravnavanje in izdala skupno odločitev.

    Državna revizijska komisija je preučila navedbe prvega in drugega vlagatelja ter naročnika. Pregledala je postopkovno dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je pregledala tudi dodatno dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik predložil v prejšnjem revizijskem postopku in ponovljenem postopku ocenjevanja ponudb. Ostale dokazne predloge je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebne.

    Glede vprašanja vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika iz 1. točke zahtevka za revizijo gre uvodoma ugotoviti, da so v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 postopki naročanja javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu z določbami ZJN-1. Namen zagotovitve pravice do pridobitve podatkov o izvedenem postopku oddaje javnega naročila je zlasti nadzor nad zakonitostjo izvedbe postopkov oddaje javnih naročil in gospodarno porabo javnih sredstev. Na drugi strani je pravica do vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila neposredno povezana tudi z uveljavljanjem učinkovitega pravnega varstva, ki mora biti ponudnikom zagotovljeno v skladu z določili ZRPJN. V skladu z načelom transparentnosti in načelom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva mora biti zainteresiranim osebam omogočen vpogled v dokumentacijo, ki jo je v postopku oddaje javnega naročila na podlagi določil ZJN-1 in drugih predpisov dolžan izdajati naročnik, deloma pa tudi v dokumentacijo, ki jo naročnik pridobi od drugih ponudnikov. Pri tem je treba upoštevati, da lahko tako naročnikova dokumentacija, predvsem pa ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov, vsebuje številne podatke o statusu ter finančni, kadrovski in tehnični zmogljivosti ponudnika. Ti podatki lahko vsebujejo informacije, ki so v skladu s predpisi o gospodarskih družbah, predpisi o varovanju osebnih podatkov ali drugimi predpisi opredeljene kot zaupne. Zato ZJN-1 naročnika na več mestih (8. člen, tretji odstavek 43. člena, tretji odstavek 78. člena) zavezuje, da mora kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis, ter da mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.

    Pri ponudbeni dokumentaciji tako velja, da je naročnik dolžan zainteresirani osebi dopustiti vpogled v tiste dele, ki so javni, pri čemer mora upoštevati zakonite interese ponudnikov pri varovanju njihovih poslovnih skrivnosti oz. drugih podatkov, ki jih kot zaupne določa zakon. Kateri podatki iz ponudbe so tisti, ki jih lahko naročnik na njihovo zahtevo sporoči sodelujočim v postopku, je treba presoditi v vsakem konkretnem primeru posebej, pri čemer je treba na eni strani upoštevati pravila o varovanju (z zakonom določenih) zaupnih podatkov, na drugi pa načelo javnosti in pravico do učinkovitega pravnega varstva. Nedvomno velja, da so javni tisti podatki, ki jih kot take opredeljuje že ZJN-1 ali kakšen drug zakon (npr. ponudbene cene, ki jih mora naročnik objaviti na javnem odpiranju ponudb; prim. prvi odstavek 74. člena ZJN-1), saj ti podatki že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. Javni pa so (vsaj v določenem delu, zlasti zaradi zagotavljanja pravnega varstva) praviloma tudi tisti podatki, ki v ponudbeni dokumentaciji izkazujejo izpolnjevanje pogojev oz. na podlagi katerih naročnik v skladu s postavljenimi merili vrednoti posamezne ponudbe. V zvezi z vprašanjem vpogleda v ponudbeno dokumentacijo velja pripomniti, da naročnik pri presoji, ali bo konkurenčnemu ponudniku dopustil vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ni vedno vezan na to, ali ponudnik posamezne dele dokumentacije označi kot zaupne ali ne. V določenih primerih je namreč naročnik dolžan varovati kot zaupne vse tiste podatke, ki sicer niso označeni kot zaupni, je pa očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Po drugi strani naročnik kot zaupnih ne more varovati tistih podatkov, ki jih ponudnik sicer označi kot take, vendar pa zakon za njih določa, da so javni.

    V predmetnem postopku sta vlagatelja zahtevala vpogled v seznam najpomembnejših opravljenih gradenj, seznam glavne izvajalčeve opreme, seznam ključnih kadrov, seznam podizvajalcev, ponudbeno dokumentacijo in vsa dokazila, kot so zahtevana v točki 5.1, 5.2, 5.3 in 5.4 razpisne dokumentacije, vsa dokazila, ki jih je izbrani ponudnik posredoval na podlagi poziva za dodatna pojasnila, ter vsa dokazila, ki jih je izbrani ponudnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN. Kot je razvidno iz zapisnika o vpogledu v dokumentacijo izbranega ponudnika (dokument z dne 8.7.2005) je naročnik vlagateljema omogočil vpogled v redni izpisek iz sodnega registra, potrdilo o vpisu v seznam GZS in seznam podobnih del 5.1.h, ni jima pa omogočil vpogleda v ostale dele dokumentacije, ki sta jih navedla v zahtevi.

    Glede dela dokumentacije, v katerega sta vlagatelja zahtevala vpogled, gre ugotoviti, da ne predstavlja dokumentacije, v katero bi jima bil naročnik dolžan omogočiti vpogled. To velja zlasti za dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik v prejšnjem revizijskem postopku posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN. V teh primerih gre namreč za pogodbena razmerja med posameznimi partnerji v skupni ponudbi izbranega ponudnika in tretjimi osebami, ki lahko vsebujejo določene zaupne podatke oz. podatke, ki predstavljajo poslovne skrivnosti. Poleg tega dokumenti, ki se nanašajo na pogodbena razmerja med posameznimi partnerji v skupni ponudbi izbranega ponudnika in tretjimi osebami, niso del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika v formalnem smislu, saj njihovo predložitev razpisna dokumentacija ni zahtevala. Gre za dodatno dokumentacijo, ki jo je Državna revizijska komisija zahtevala na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN.

    Del dokumentacije, v katero naročnik vlagateljema ni dopustil vpogleda, pa se nanaša na izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, zato je naročnik v tem delu vlagateljema neutemeljeno zavrnil vpogled. Gre npr. za seznam glavne izvajalčeve opreme in seznam ključnih kadrov, s katerima ponudnik dokazuje določeno raven tehnične in kadrovske usposobljenosti, kot jo je naročnik določil v točkah 5.1.i in 5.1.j oz. 5.3.d razpisne dokumentacije. Ti seznami sicer ne morejo biti v celoti javni, saj lahko vsebujejo določene podatke, ki predstavljajo poslovne skrivnosti (npr. pravni naslov posesti posameznih delov zahtevane opreme) ali osebne podatke o ključnih osebah. V delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev (razpolaganje s potrebno opremo in kadri z zahtevanimi kvalifikacijami), pa gre za podatke, na podlagi katerih se ugotavlja pravilnost ponudbe, zato bi naročnik vlagateljema v tem delu moral dopustiti vpogled.

    Vlagatelja v 2. točki zahtevka za revizijo navajata, da je naročnik kršil 54. člen ZJN-1, ko je od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila.

    V skladu s 54. členom ZJN-1 sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Naročnik sme torej v postopku oddaje javnega naročila v primeru dvoma o pomenu in popolnosti vsebine posameznih dokumentov ali v primeru njihove nejasnosti oziroma dvoumnosti od ponudnikov zahtevati njihovo dopolnitev ali pojasnitev, pri čemer sme dopolnitve oziroma pojasnila zahtevati le glede razjasnitve v ponudbi predloženih dokumentov in glede v dokumentih navedenih podatkov, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli vsebinske spremembe ponudbe. Naročnik ne sme dopustiti dopolnitve ali pojasnitve ponudbe z manjkajočimi dokumenti oziroma podatki, ki se ne nanašajo na v ponudbi že predložene dokumente ter takšnih dopolnitev oziroma pojasnitev predloženih dokumentov, ki bi pomenili spremembo vsebine ponudbe, spremembo cene oziroma takšno spremembo, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredilo pravilno.

    Naročnik je od izbranega ponudnika zahteval najprej pojasnilo, kolikšen delež vrednosti pri referenčnem poslu sanacije in gradnje mostu čez reko Savo v Ostružnici na obvoznici okoli Beograda se nanaša na gradnjo. V točki 5.1.h razpisne dokumentacije je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo seznam najpomembnejših opravljenih gradenj za istovrstna dela, kot je predmet javnega naročila (izvedba viaduktov na AC ali HC), v zadnjih petih letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov. Ponudniki so morali predložiti tudi potrdila naročnikov del, ki jih navajajo v seznamu, da so dela po pogodbi opravili pravilno in pravočasno. Izbrani ponudnik je v obrazcu 5.1.h navedel seznam najpomembnejših opravljenih gradenj z zahtevanimi podatki in predložil tudi potrdila naročnikov del, pri čemer iz obrazca 5.1.h in referenčnega potrdila, ki se nanaša na sanacijo in gradnjo mostu čez reko Savo v Ostružnici, ni bilo razvidno, kolikšen delež navedene vrednosti del se nanaša na gradnjo. Naročnik torej s tem, ko je od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila, ni zahteval vsebinske spremembe ponudbe niti ni zahteval morebitne predložitve manjkajočega dokumenta, ki bi bil zahtevan v razpisni dokumentaciji. Glede na nejasnost v ponudbi navedene referenčne vrednosti del je naročnik izbranega ponudnika le pozval, naj dokument, ki ga je izbrani ponudnik že predložil in ki je vseboval (skupno) vrednost referenčnih del, ustrezno pojasni, da ga bo mogoče ovrednotiti oz. presoditi, ali njegova vsebina ustreza določilom razpisne dokumentacije. Naročnikovo ravnanje, s katerim je želel odpraviti nejasnost glede vrednosti referenčnega posla, ki se nanaša na gradnje, zato po mnenju Državne revizijske komisije ne predstavlja kršitve 54. člena ZJN-1, saj zgolj pojasnilo glede deleža vrednosti gradbenih del v referenčnem poslu sanacije in izgradnje mostu ne bi moglo povzročiti spremembe vsebine ponudbe iz nepravilne v pravilno.

    Glede vprašanja predložitve originalnih pogodb in drugih dokumentov, ki se nanašajo na v obrazcu 5.1.h in potrdilih naročnikov del navedene referenčne posle (viadukt na avtocesti E 75 pri Bračinu ter sanacija in gradnja mostu čez reko Savo v Ostružnici na obvoznici okoli Beograda), gre ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji teh dokumentov ni zahteval. Zahteval je le izpolnjen obrazec 5.1.h in potrdila naročnikov del, da so bila dela opravljena pravilno in pravočasno. Vendar pa se je vprašanje verodostojnosti oz. vsebinske ustreznosti navedenih referenc izbranega ponudnika postavilo že v prejšnjih revizijskih postopkih. Državna revizijska komisija je bila zato dolžna ugotoviti, ali reference izbranega ponudnika ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije in posledično ali je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu mogoče obravnavati kot pravilno. Pri tem je Državna revizijska komisija v prejšnjem revizijskem postopku (št. 018-114/05-35-1072) od izbranega ponudnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zahtevala originalne izvode dokumentov, ki se nanašajo na gradnjo referenčnih objektov, kot so bili navedeni oz. označeni v referenčnih potrdilih naročnikov del in dodatnih pojasnilih izbranega ponudnika, pridobljenih v postopku po 54. členu ZJN-1. Ker pa izbrani ponudnik ni predložil vseh dokumentov, ki jih je zahtevala Državna revizijska komisija, tudi ni mogla ugotoviti, ali je dejansko stanje, na podlagi katerega je naročnik izbranemu ponudniku priznal referenci za gradnjo viadukta Bračin in gradnjo mostu čez Savo v Ostružnici, ugotovljeno popolno in pravilno in posledično ali je naročnik izbranemu ponudniku pravilno priznal usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato naročniku naložila, da v ponovnem postopku pregledovanja in ocenjevanj ponudb popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje, pri čemer naj upošteva tudi ugotovitve v revizijskem postopku, ter ga podredi določbam razpisne dokumentacije in ponovno ugotovi, ali je izbranemu ponudniku v tem delu mogoče priznati usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila.

    Naročnik je bil torej v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb dolžan ponovno preveriti, ali reference, kot jih je v obrazcu 5.1.h navedel izbrani ponudnik, tako formalno kot vsebinsko ustrezajo določilom razpisne dokumentacije oz. ali podatki, ki so navedeni v potrdilih naročnikov del, ustrezajo dejanskemu stanju, pri čemer je moral upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije oz. dokumentacijo, ki jo je v revizijskem postopku predložil izbrani ponudnik. S tem, ko je naročnik od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila, ki so se nanašala tudi na v revizijskem postopku predloženo dokumentacijo, ni bil kršen 54. člen ZJN-1, saj ni šlo za pridobivanje manjkajoče dokumentacije, ki bi bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, ali dokumentacije, ki bi iz nepravilne ponudbe naredila pravilno, temveč za pridobivanje dokumentacije, na podlagi katere bi bilo mogoče popolno ugotoviti dejansko stanje glede verodostojnosti in vsebinske ustreznosti referenčnih potrdil.

    V nadaljevanju (točka 3 in 4 zahtevka za revizijo) vlagatelja zatrjujeta, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, zato bi jo moral naročnik izločiti iz postopka.

    V skladu z ZJN-1 naročnik v razpisni dokumentaciji postavi različne pogoje, ki se nanašajo bodisi na obličnost same ponudbe bodisi na njeno vsebinsko pravilnost. Skupna značilnost vseh naročnikovih pogojev, formalnih ali vsebinskih, je ta, da gre za elemente, ki morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjeni tako, kot so predvideni v razpisni dokumentaciji, in so izključne narave (10. točka 3. člena ZJN-1). Te elemente morajo ponudniki upoštevati in ponudbo formalno predložiti na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, hkrati pa morajo pravilno izpolnjeni in predloženi ponudbeni dokumenti izkazovati, da ponudba oz. ponudnik vsebinsko izpolnjujeta vse pogoje, določene v razpisni dokumentaciji. V postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb je treba zato najprej preveriti, ali ponudba vsebuje vse zahtevane dokumente in ali so predloženi na formalno pravilen način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Ko je ugotovljena formalna pravilnost ponudbenih dokumentov, pa je treba ugotoviti tudi njihovo vsebinsko pravilnost. Vsebinski in formalni pogoji so prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh uvrsti v postopek ocenjevanja. Če ponudba oz. ponudnik ne izpolnjujeta katere od zahtev, določene v razpisni dokumentaciji, je taka ponudba v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa jo je v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti. Državna revizijska komisija je zato na podlagi revizijskih navedb vlagateljev najprej preverila formalno pravilnost ponudbe izbranega ponudnika.

    Glede navedb vlagateljev, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker so referenčne pogodbene vrednosti navedene v evrih, ne pa v slovenskih tolarjih, gre ugotoviti, da razpisna dokumentacija ne v točki 5.1.h ne v točki 5.3.b ni zahtevala, da ponudniki prikažejo vrednosti referenčnih poslov v slovenskih tolarjih. Zahtevo, da se vrednosti prikažejo v slovenskih tolarjih, vsebuje točka 15.1 razpisne dokumentacije, vendar pa se ta zahteva nanaša le na ponudbene cene, ne pa na vrednosti referenčnih del. Ponudba izbranega ponudnika zato v tem delu ni nepravilna.

    Vlagatelja v nadaljevanju zatrjujeta, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepravilna tudi zato, ker redni izpisek iz sodnega registra ponudbenega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika Mostogradnja AD, Beograd ni preveden v slovenski jezik.

    Naročnik je v točki 5.1.a razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik predložiti redni izpisek iz sodnega registra, ki mora odražati zadnje dejansko stanje registracije ponudnika. Iz dikcije navedenega določila je razvidno, da naročnik v tej točki ni izrecno zahteval registracije za določeno dejavnost, temveč redni izpisek iz sodnega registra. To naročnikovo zahtevo gre zato razumeti tako, kot je zapisana, in sicer da je ponudnik dolžan predložiti celoten izpisek iz sodnega registra, skupaj z ustanovitelji in celotnim naborom dejavnosti, za katere je ponudnik registriran, saj mora izpisek odražati "zadnje dejansko stanje registracije ponudnika". Do takšne interpretacije navedene naročnikove zahteve (namreč, da mora ponudnik v skladu s točko 5.1.a razpisne dokumentacije predložiti celoten izpisek iz sodnega registra, ne pa le njegovega dela) je mogoče priti tudi ob upoštevanju točke 5.1.b razpisne dokumentacije, ki od ponudnikov zahteva predložitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno. Ker smejo gospodarske družbe v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; 139/04) opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register, so morali ponudniki na podlagi točke 5.1.b razpisne dokumentacije izkazati (le) registracijo za določeno dejavnost, točka 5.1.a razpisne dokumentacije pa očitno zahteva predložitev celotnega izpiska iz sodnega registra, ki mora odražati zadnje dejansko stanje registracije ponudnika. Ob tem velja pripomniti, da ZJN-1 v delu, ki se nanaša na pogoj registracije (1. točka prvega in drugega odstavka 42. člena), ne določa jasno, ali gre za dokazovanje ponudnikove registracije ali za dokazovanje registracije za določeno dejavnost. Zato bi moral naročnik v primeru, če bi v točki 5.1.a razpisne dokumentacije nameraval od ponudnikov zahtevati le delni izpisek iz sodnega registra za določeno dejavnost, to izrecno zapisati.

    Naročnik je v primeru, če ponudbo predloži skupina izvajalcev, v točki 5.2.a razpisne dokumentacije določil, da mora ponudba vsebovati dokazila iz točk 5.1.a do vključno 5.1.n (torej tudi redni izpisek iz sodnega registra) za vsakega partnerja v skupini izvajalcev posebej. V 12. točki razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku. Navedeno pomeni, da mora v primeru skupne ponudbe vsak izmed ponudbenih partnerjev predložiti celoten izpisek iz sodnega registra, pri čemer mora biti izpisek v primeru, če gre za tujega ponudnika, v celoti preveden v slovenski jezik.

    Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je ponudbeni partner v ponudbi izbranega ponudnika Mostogradnja AD, Beograd v ponudbeno dokumentacijo predložil redni izpisek iz sodnega registra v srbskem jeziku na sedmih straneh, od katerih so v slovenščino prevedene le štiri. Dejstvo, da izbrani ponudnik ni v celoti prevedel obojestransko kopiranih šifrantov izpiska iz sodnega registra, sicer priznava tudi naročnik. Vendar za ugotovitev, da za pravilnost ponudbe z vidika točke 5.1.a razpisne dokumentacije zadostuje že delni prevod izpiska iz sodnega registra, glede na vse zgoraj navedeno ni najti podlage v razpisni dokumentaciji. Kot je bilo že ugotovljeno, točka 5.1.a razpisne dokumentacije zahteva predložitev celotnega izpiska iz sodnega registra, točka 12 razpisne dokumentacije pa prevod celotnega izpiska v slovenščino. Ker ponudba izbranega ponudnika navedenih formalnih zahtev razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na ponudbenega partnerja v ponudbi izbranega ponudnika Mostogradnja AD, Beograd, ne izpolnjuje, je v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 ni mogoče obravnavati kot pravilne.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na neustreznost referenc izbranega ponudnika. Vprašanje ustreznosti referenc se je zastavilo že v revizijskem postopku, ki ga je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sprožil ponudnik GIZ GRADIS, Ljubljana. V sklepu št. 018-114/05-35-1072 z dne 19.5.2005 je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik kljub pozivu ni predložil vseh dokumentov, ki se nanašajo na gradnjo referenčnih objektov (viadukt na avtocesti E-75 pri Bračinu in most čez Savo v Ostružnici na obvoznici Beograd), kot so bili navedeni oz. označeni v referenčnih potrdilih naročnikov del in dodatnih pojasnilih izbranega ponudnika, pridobljenih v postopku po 54. členu ZJN-1. V potrdilu naročnika Republiške direkcije za ceste Republike Srbije z dne 26.1.2005 je namreč navedeno, da je partner v ponudbi izbranega ponudnika Mostogradnja AD, Beograd kot glavni izvajalec strokovno in kvalitetno izvedel dela na izgradnji preko plazu pri vasi Bračin na avtocesti E-75 Beograd - Niš in da so bila dela izvedena na podlagi pogodbe št. 454-01-190 z dne 18.5.2001. Te pogodbe izbrani ponudnik Državni revizijski komisiji ni predložil, pač pa je predložil originalni izvod pogodbe o gradnji mostu preko drsišča pri naselju Bračin na avtocesti E-75 Beograd-Niš na km 759+500, št. 454-01-499 z dne 2.11.1999. Izbrani ponudnik je v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb naročniku pojasnil, da je prišlo v besedilu potrdila z dne 26.1.2005 do pisne napake, saj naj bi investitor namesto aneksa št. 454-01-190 z dne 18.5.2001, na podlagi katerega naj bi bila dokončana gradnja mostu preko drsišča Bračin, pomotoma vpisal pogodbo št. 454-01-190 z dne 18.5.2001. Glede na navedeno pojasnilo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da referenčno potrdilo naročnika del z dne 26.1.2005, kot je bilo predloženo v ponudbi, formalno ni ustrezno, saj potrjuje izvedbo del na podlagi pogodbe št. 454-01-190 z dne 18.5.2001, ki ne obstaja. Osnovna pogodba med naročnikom in partnerjem v ponudbi izbranega ponudnika Mostogradnja AD, Beograd za gradnjo mostu preko drsišča Bračin je bila sklenjena že leta 1999, kar ne ustreza časovnim okvirjem iz točke 5.1.h razpisne dokumentacije, potrdilo naročnika del z dne 26.1.2005, kot je bilo predloženo v ponudbi, pa ne omenja aneksa št. 454-01-190 z dne 18.5.2001, na podlagi katerega naj bi bil posel dejansko realiziran.

    Glede druge reference "most čez Savo v Ostružnici na obvoznici Beograd", ki jo je naročnik priznal izbranemu ponudniku kot ustrezno, pa je med vlagateljema in naročnikom spor o tem, ali gre v smislu zahteve iz točke 5.1.h razpisne dokumentacije za istovrstno delo in ali vrednost referenčnega posla ustreza zahtevani vrednosti. Referenca "most čez Savo v Ostružnici na obvoznici Beograd" se namreč, kot je razvidno iz potrdila naročnika del z dne 11.1.2005 in tudi iz pogodbe št. 454-01-850 z dne 1.8.2002, nanaša na sanacijo in izgradnjo mostu preko reke, predmet tega javnega naročila pa je izgradnja viadukta.

    Glede na strokovno zahtevnost postavljenih vprašanj bi morala Državna revizijska komisija ob vsebinski presoji na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pridobiti strokovno mnenje (izvedbo dokaza z izvedencem sta predlagala tudi vlagatelja), vendar ob upoštevanju vsega zgoraj zapisanega strokovno mnenje ne bi moglo več v ničemer vplivati na odločitev v tej zadevi. Ugotovitve iz strokovnega mnenja o ustreznosti ali neustreznosti reference izbranega ponudnika namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj ne bi mogle v ničemer spremeniti zgornjih ugotovitev o nepravilnosti njegove ponudbe.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. in 2. točko izreka tega sklepa.

    Prvi in drugi vlagatelj sta zahtevala povračilo stroškov, ki so jima nastali z revizijo. Oba sta zahtevala vsak po 400.000,00 SIT za takso ter 3.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo z 20% DDV.

    Ker sta zahtevka za revizijo utemeljena, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagateljema povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Naročnik je prvemu in drugemu vlagatelju dolžan povrniti vsakemu po 400.000,00 SIT za takso ter 3.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo skupaj z 20% DDV, kar znaša za vsakega od vlagateljev po 796.000,00 SIT.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. in 4. točko izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 23.8.2005

    predsednica senata
    mag. Metka Cerar
    članica Državne revizijske komisije




    Vročiti:

    - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje, izpostava Ljubljana, Dunajska 7, Ljubljana
    - Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
    - Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

    Natisni stran