018-182/2005 Splošna bolnišnica Jesenice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata ter članice mag. Metke Cerar in člana Francija Kodele kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup 16 reznega računalniškega tomografa, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Gorenje GTI, d.o.o., Partizanska 12, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.08.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 06.04.2005 sprejel sklep št. JR 01/2005, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup 16 reznega računalniškega tomografa, ki ga je objavil v Uradnem listu RS, št. 43/2005, z dne 29.04.2005, pod številko objave Ob. 11543/05.

Vlagatelj je dne 25.05.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik na 27. strani razpisne dokumentacije, poglavje Tehnične specifikacije, podnaslov: Rentgenski generator, med drugim navedel tudi zahtevo: "nastavitev visoke napetosti vsaj v območju med 80 in 140 kV". Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v dopisu, z dne 12.05.2005, vsem potencialnim ponudnikom pojasnil, da mora biti najnižja meja rentgenskega generatorja 80 kV, zgornja meja pa se lahko giblje od 135 do 140 kV. Nadalje vlagatelj pojasnjuje, da je na naročnika, dne 17.05. 2005, naslovil dopis, v katerem ga je ob obrazložitvi pozval, naj se spodnja meja napetosti rentgenskega generatorja spremeni z 80 kV na 90 kV. Naročnik v dopisu, z dne 18.05.2005, vlagateljevemu predlogu za spremembo spodnje meje ni ugodil. Vlagatelj meni, da naročnik ni navedel nobenega razloga zakaj in kako spodnja meja nastavitve v območju med 80 in 90 kV negativno vpliva na proizvod, njegovo uporabo, vzdrževanje, pacienta ali kakovost preiskave. Vlagatelj pripominja, da je v stroki znano, da se večina preiskav izvaja pri napetosti 120 kV, medtem ko se zgornja meja 140 kV uporablja za slikanje glave, zato vlagatelj meni, da je soglasje naročnika, glede zgornje meje napetosti strokovno utemeljeno. Po vlagateljevemu mnenju so nižje nastavitve napetosti pomembne pri preiskavah otrok, kjer se kV nastavlja v območju od 90 do 110 kV, odvisno od starosti otroka in vrste preiskave. V primeru, da se poveča moč toka (mA), je možno preiskavo izvajati tudi pri nastavitvi 80 kV, sicer je kvaliteta slike neprimerna. Vlagatelj meni, da je povečana moč toka v takih primerih za pacienta manj ugodna rešitev kot povečanje napetosti na 90 kV, saj je obsevalna doza v tem primeru manjša. Iz tega razloga se tudi na napravah, ki dopuščajo nastavitev na 80 kV, uporabljajo višje nastavitve kV in temu primerno nižja moč toka, saj se s tem pridobi kvalitetnejša slika in zmanjša izpostavljenost pacienta. Vlagatelj ugotavlja, da možnost nastavitve na 80 kV ne predstavlja nobene prednosti glede na proizvode, ki imajo spodnjo nastavitev napetosti v območju 90 kV, zato meni, da takšna zahteva ne more biti izločitveni pogoj. Vlagatelj zaključuje, da tehnična zahteva s spodnjo mejo napetosti 80 kV predstavlja predmetno diskriminacijo proizvoda, s čimer naročnik omogoča nepošteno konkurenco med ponudniki.
Vlagatelj predlaga, da se pridobi neodvisno izvedeniško mnenje o predmetni zadevi, da naročnik dovoli spremembo predmetne tehnične zahteve ali podrejeno, da Državna revizijska komisija razveljavi dosedanji postopek in izda ustrezne napotke za njegovo izvedbo. Vlagatelj uveljavlja tudi vračilo vplačane takse in nadaljnjih stroškov, ki bi nastali v zvezi s postopkom revizije.

Naročnik je dne 08.06.3005 sprejel sklep, št. 0301-500/2-05 s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik ugotavlja, da je navedba vlagatelja, da so postavljene diskriminatorne tehnične zahteve, ki onemogočajo sodelovanje vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila, nepravilna. Naročnik svojo ugotovitev utemeljuje z dejstvom, da so v postopku sodelovali tudi drugi ponudniki (ki so na dan, ko je bil postavljen rok za oddajo ponudb, le-te tudi želeli oddati, a jih je naročnik zavrnil zaradi vloženega zahtevka za revizijo). Naročnik zatrjuje da se po svetu vse bolj uporabljajo računalniški tomografi z nastavitvijo 80 kV, saj so takšne doze pomembne zlasti pri preiskavah majhnih otrok. Naročnik zatrjuje, da je dokazano, da je v primeru, ko je uporabljena tehnika z nizko kilovoltažo, doza manjša, zato naročnik vztraja pri računalniškem tomografu z nastavitvijo 80 kV, saj je v okviru pediatričnega oddelka in ambulant potrebno izvajati tudi preiskave otrok.

Vlagatelj je dne 13.06.2005 podal predlog za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je dne 14.06.2005 odstopil vlagateljev zahtevek skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZRPJN in določbo 14. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) dne 21.06.2005 za strokovno mnenje zaprosila prim.mag. Lucijana Miklavčiča, dr. med. (v nadaljevanju: strokovnjak).

Državna revizijska komisija je na podlagi 21. člena ZRPJN ter na podlagi 244. in 152. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04) v povezavi z določbo petega odstavka 3. člena ZRPJN, s sklepom št. 018-182/05-35-1411, z dne 21.06.2005, pozvala vlagatelja, da v roku treh (3) dni od prejema sklepa založi predujem za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem v znesku 300.000,00 SIT. Vlagatelj je dne 24.06.2005 posredoval potrdilo o vplačilu predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom.

Državna revizijska komisija je dne 28.06.2005 prejela strokovno mnenje, v katerem strokovnjak uvodoma ugotavlja, da obstajajo strokovne medicinske publikacije, ki dokazujejo, da je doza, ki jo prejme preiskovanec-otrok (oziroma ustrezen testen objekt glede na strukturo, velikost oziroma premer) nižja pri 80 kV v primerjavi s 100 kV in 120kV, pri tem pa je kvaliteta slike zadovoljiva, primerljiva. Strokovnjak pri tem opozarja, da gre za publikacije, ki izvajajo raziskavo pri aparatih istega proizvajalca (Siemens) in ne primerjajo dozo in kvaliteto z aparati drugih proizvajalcev, zato je na podlagi teh člankov nemogoče zaključiti kakšni bi bili rezultati meritve doz (pri enaki kvaliteti slike) pri aparatih drugih proizvajalcev pri istih ali drugačnih napetostih. Različni aparati lahko pri isti napetosti (in ob doseganju istih kvalitetnih parametrov slike) ne dajejo enake doze, ki jo prejme preiskovanec. Obstaja možnost, da nek aparat doseže boljše meritve pri višji napetosti (meritev: nižja doza pri enaki kvaliteti slike) v primerjavi z drugim aparatom. Na dozo, ki jo prejme preiskovanec (pri določeni kvaliteti slike) vpliva kopica spremenljivk in različnih tehničnih izvedb, tako da v okviru visokonapetnostnega sklopa (v tega spada med drugim tudi spremenljivka napetost v cevi), akvizicijskega sklopa (detektorski sistem) in rekonstrukcijskega sklopa (programska oprema za pridobitev slik iz meritvenih podatkov detektorja). Iz mnenja strokovnjaka še izhaja, da se strokovno-medicinski parametri v CT tehnologiji nanašajo na kvaliteto slike (med katerimi so najbolj obravnavani kontrastna resolucija/ločljivost, prostorska resolucija/ločljivost/in šum slike), katerih meritve so določene s standardiziranimi postopki na testnih objektih. Namen meritev je v tem, da se določi biološka škoda-doza, ki jo prejme preiskovanec, katero je povzročilo ionizirajoče sevanje (torej določitev doze, pri kateri se doseže določena kvaliteta slike-za enega izmed kvalitetnih parametrov, kot je npr. kontrastna resolucija), zaradi tega v se CT tehnologiji govori o razmerju kvaliteta/doza. Strokovnjak poudarja, da je potrebno s strokovno-medicinskega stališča težiti k doseganju cilja (postavitev diagnoze) po čim manjši biološki škodi, ki jo dobi preiskovanec, saj so v nasprotnem primeru rezultati slabši. V primeru preiskovanja z nižjo dozo od optimalne, lahko določene diagnoze ni moč postaviti zaradi nekvalitetne slike. V primeru preiskovanja z višjo dozo od optimalne, pa je lahko slabši rezultat v tem, da kljub pravilni postavitvi diagnoze, preiskovanec prejme previsoko dozo (saj bi na enako diagnozo na istem aparatu lahko postavili z nižjo dozo). Za resnično primerljivo primerjavo različnih aparatov je potrebno določiti kvalitetne parametre slike (kontrastna ločljivost, prostorska ločljivost, šum) in dozo, ki jo prejmejo testni objekti določenega premera (tako kot je določil naročnik v poglavju Tehnične zahteve, podnaslov Kvaliteta doze in slike). Strokovnjak ugotavlja, da se sama napetost v cevi ne more uporabljati kot parameter, ki določa razmerje kvaliteta slike/doza med različnimi aparati.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje dne 28.06.2005 posredovala strankam v postopku in je dne 01.07.2005 prejela vlagateljev dopis, dne 05.07.2005 pa naročnikov dopis na posredovano strokovno mnenje.

Skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija o sporni zadevi dne 13.07.2005 sklicala sestanek, katerega so se udeležili predstavnik vlagatelja, predstavnika naročnika in strokovnjak. O sestanku je bil napravljen zapisnik, ki so ga prejele vse stranke.

Naročnik je predlagal izločitev strokovnjaka iz odločanja o predmetni zadevi, ker strokovnjak uporablja računalniški tomograf proizvajalca Philips in poslovno sodeluje z vlagateljem. Ker iz naročnikovih trditev ni mogoče sklepati na obstoj izključitvenih in odklonitvenih razlogov, je Državna revizijska komisija dne 15.07.2005 izdala sklep, št. 018-182/05-35-1621, s katerim je zahtevo naročnika za izločitev strokovnjaka zavrnila.
Državna revizijska komisija je dne 19.07.2005 prejela odgovor strokovnjaka na dopis naročnika, z dne 05.07.2005, katerega je posredovala strankam v postopku.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija v skladu s drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je preverila vlagateljevo navedbo, da je naročnik postavil diskriminatorno tehnično zahtevo, s tem, ko je na 27. strani razpisne dokumentacije v poglavju Tehnične specifikacije, podnaslov: Rentgenski generator zapisal, da od ponudnikov zahteva, da ima računalniški tomograf nastavitev visoke napetosti vsaj v območju med 80 in 140 kV".
Ob pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 7. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb določil, da bo priznal ponudniku usposobljenost oz. sposobnost na osnovi izpolnjevanja pogojev, med katerimi je v 9. točki zahteval tudi, da dobavljeni aparat ustreza vsem tehničnim opisom, količini, značilnostim in kakovosti iz razpisne dokumentacije. Naročnik je na tej podlagi določil tehnične sposobnosti 16 reznega računalniškega tomografa, med katerimi je tudi zahteval, da znaša spodnja meja nastavitve visoke napetosti rentgenskega generatorja 80 kV. Določilo 42.a člena ZJN-1 določa, da mora naročnik določiti raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik pri določanju pogojev oziroma zahtev predmeta naročila (tehničnih in drugih) avtonomen, pri čemer je njegova avtonomnost omejena na objektivno opravičljivost posameznih pogojev oziroma zahtev ter na upoštevanje temeljnih načel javnega naročanja. Pri tem velja zlasti opozoriti na načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) ter načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen). Z drugimi besedami, pogoji in zahteve glede predmeta javnega naročila morajo biti objektivno opravičljivi ter smiselno povezani z namenom predmeta javnega naročila, kar izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 42.a člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zahtevano spodnjo mejo visoke napetosti nedvomno zmanjšal število konkurentov na trgu, ker je iz konkurence izločil ponudbo vlagatelja, saj le-ta ne izpolnjuje zahteve po spodnji meji visoke napetosti v višini 80 kV. Upoštevajoč strokovno mnenje, Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je namen meritev z računalniškim tomografom pridobitev diagnostično uporabne slike, pri čim nižji dozi, ki naj jo preiskovanec prejme. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je v tej zvezi za predmet predmetnega javnega naročila bistveno razmerje med kvaliteto slike in dozo.
Ob preverjanju razlogov, ki bi objektivno opravičili zahtevo po nastavitvi visoke napetosti rentgenskega generatorja v višini 80 kV, Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja ugotavlja, da sama napetost v cevi neposredno sicer ne predstavlja parametra, ki določa razmerje med kvaliteto slike in dozo, vendar pa tudi ni mogoče izključiti povezave spodnje meje visoke napetosti rentgenskega generatorja s predmetom javnega naročila. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz strokovnega mnenja tudi ne izhaja, da spodnja meja visoke napetosti rentgenskega generatorja 80 kV v določenih okoliščinah ne bi mogla ponujati prednosti, ki jih zatrjuje naročnik.
Vsled navedenega je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju pravice naročnika do avtonomnega določanja zahtev razpisne dokumentacije, sledila navedbi naročnika, da je zahtevano spodnjo mejo visoke napetosti rentgenskega generatorja 80 kV določil zaradi potrebe slikanja mehkih tkiv in slikanja otrok, posledično pa zaključuje, da je naročnikova zahteva po spodnji meji napetosti rentgenskega generatorja objektivno še opravičljiva oziroma skladno z določilom 42a. člena ZJN-1 sorazmerna z namenom predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je tako ob navedeni ugotovitvi, med drugim, upoštevala pravico naročnika do avtonomnega določanja zahtev razpisne dokumentacije, v kolikor so le-te objektivno opravičljive in smiselno povezane s predmetom javnega naročila ter tako sledila argumentom naročnika.

Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvi vlagatelja, da ga je naročnik z zahtevo po spodnji meji visoke napetosti rentgenskega generatorja 80 kV iz konkurence izločil vlagatelja, ne more pa pritrditi vlagateljevi navedbi, da sporna zahteva predstavlja predmetno diskriminacijo, s čimer naročnik omogoča nepošteno konkurenco med ponudniki. Državna revizijska komisija ne zanika, da je zahteva po spodnji meji napetosti rentgenskega generatorja 80 kV izključujoča v razmerju do vlagatelja. Skladno s pravili javnega naročanja mora naročnik vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj, vendar Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da je zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti dejanski položaj ponudnikov različen in prednosti, ki jih dajejo te danosti je dovoljeno upoštevati. Državna revizijska komisija še poudarja, da naročnik ne sme določiti pogoja, ki bi bil diskriminatoren v takšni meri, da bi favoriziral določenega ponudnika oziroma, da bi iz objektivno neopravičljivih razlogov neupravičeno onemogočil udeležbo ostalim, sicer usposobljenim ponudnikom. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa naročniku ni mogoče očitati, da sporna zahteva po nastavitvi spodnje meje napetosti rentgenskega generatorja 80 kV ni objektivno opravičljiva ter smiselno povezana z namenom predmetnega javnega naročila. Naročniku tudi ni mogoče očitati, da je z določitvijo spodnje meje visoke napetosti rentgenskega generatorja 80 kV preferiral posameznega ponudnika, saj sporni pogoj izpolnjuje večina proizvajalcev na relevantnem na trgu. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da četudi je naročnik z zahtevano spodnjo mejo visoke napetosti rentgenskega generatorja iz konkurence izločil vlagatelja, da se za dodelitev predmetnega javnega naročila še vedno potegujejo vsaj trije ponudniki, kar predstavlja 75% relevantnega konkurenčnega trga.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija glede na znane okoliščine pripominja, da bi se sicer z upoštevanjem drugih parametrov, poleg že upoštevanih, lahko v večji meri dosegal namen javnega naročila, zato naj naročnik pred nadaljnjimi ravnanji oziroma spremembo razpisne dokumentacije v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ne glede na izrek tega sklepa, pretehta argumente, ki izhajajo iz strokovnega mnenja.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročniku, zaradi določitve tehnične zahteve po nastavitvi spodnje meje napetosti rentgenskega generatorja 80 kV ni mogoče očitati kršitev določil 5., 7., in 42a. člena ZJN-1, je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, tako kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je skladno z določilom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, določilo tretjega odstavka 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 24.08.2005

Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Gorenje GTI, d.o.o., Partizanska 12, Velenje
- Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije,
Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran