018-229/2005 Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99,110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar kot predsednice senata ter članov Francija Kodele in Vesne Cukrov kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje posekov dreves in čiščenje podrasti na trasah DV 110 kV, 220 kV in 400 kV in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Ivan Trbovc s.p., Zgornja Rečica 88, Laško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro-Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.8.2005

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v točkah 3.2 ter 3.15.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 31.3.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 54/2005 pod št. objave Ob-15533/05.

Vlagatelj je z dopisom z dne 23.6.2005, še pred potekom roka za predložitev ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v točki 3.15 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) določil, da mora ponudnik priložiti najmanj eno odlično ocenjeno referenco, s katero dokazuje, da je v zadnjih treh letih izvršil skupno čiščenje podrasti pod daljnovodnimi trasami najmanj na 1.000.000 m2 in posekal najmanj 1.500 m3 dreves v koridorju daljnovodnih tras napetostnega nivoja 110 kV ali več. Po mnenju vlagatelja je ta pogoj diskriminatoren, saj ima največ daljnovodov napetostnega nivoja 110 kV prav naročnik, distribucijska podjetja pa nimajo toliko daljnovodov 110 kV napetostnega nivoja, da bi se lahko reference pridobile tudi pri njih. Na razpisu lahko zato kandidirajo le tisti ponudniki, ki so že sedaj opravljali dela za naročnika. Poleg tega je naročnik dopustil kandidiranje na več področjih, ki se razlikujejo po količini, vendar pogoj predložitve reference ostaja isti. Ponudnik se lahko npr. prijavi za področje Nove Gorice, kjer je razpisani obseg del za sezono 2005/2006 840.000 m2 čiščenja podrasti in 900 m3 poseka dreves, zato je nelogično, da naročnik zahteva več referenc, kot je celotni obseg del za to področje. Po mnenju vlagatelja so za razpisana dela usposobljeni tudi drugi izvajalci, ki sicer ne morejo kandidirati na tem razpisu. Dela na daljnovodih manjših napetosti (10, 20 in 35 kV ter na NNO omrežjih) je celo težje zaradi ožjih koridorjev in nevarnosti padca dreves na vodnike, zato tudi vlagatelj raje izvaja dela na daljnovodu večje napetosti, npr. 110 kV, za kar pa ni veliko priložnosti, ker elektrodistribucijska podjetja teh objektov nimajo veliko. Naročnik bi po mnenju vlagatelja moral preveriti cene tudi pri drugih izvajalcih in bi verjetno ugotovil, da plačuje višje zneske od drugih, vendar tega ni storil, ker si prizadeva izbrati določene ponudnike še za tri leta. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel tudi Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 02/04), in ravno na podlagi tega zakona in razpisnih pogojev se lahko pojavi določen sum.

Naročnik je dne 12.7.2005 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da so razlogi za uporabo pogoja iz točke 3.15 navodil v zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pred nevarnostjo električnega toka visoke napetosti (110 kV, 220 kV in 400 kV). Poseben problem pri izvajanju posekov dreves in čiščenju podrasti na trasah daljnovodov 110 kV, 220 kV in 400 kV predstavlja zagotavljanje pogojev za varno delo, saj bodo v času izvedbe del daljnovodi obratovali z nazivno napetostjo, ki predstavlja potencialno nevarnost za dotik delov dreves in visoke podrasti z daljnovodom pod napetostjo. Za izvajanje teh del je treba v skladu s Pravilnikom o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92; v nadaljevanju: PVPD) izvesti dodatne varnostne ukrepe. V skladu z določbami 15. točke 5. člena PVPD se šteje, da zaradi neposredne možne bližine delov posameznih dreves oz. visoke podrasti do nadzemnih električnih vodov delo izvajalcev poteka v bližini napetosti na predpisani varnostni razdalji od delov pod napetostjo, ker zaradi določenih razlogov ni mogoče zagotoviti breznapetostnega stanja. Zato je iz določil 14. člena PVPD tudi razvidno, da delo izvajalcev poteka v II. nevarnostnem območju. Za dela v bližini napetosti je v 15. točki 5. člena PVPD tudi določeno, da so to dela s povečano nevarnostjo za poškodbe, predvsem kot posledice udara električnega toka visoke napetosti. Naročnik je zadolžen za vzdrževanje minimalno dopustnih varnostnih oddaljenosti od kateregakoli dela drevesa, ki znaša 3,0 m, skladno z določili 117. člena Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88, Uradni list RS, št. 59/99; v nadaljevanju PTN). PTN v 98. členu določa minimalne varnostne višine in varnostne oddaljenosti za posamezne napetostne nivoje, še bolj pomembna za varno delo pa je minimalna razdalja pri prebojnih napetostih (Upr) za posamezne napetostne nivoje, pri kateri pride (ob suhem vremenu) do udara z električnim tokom in do hudih telesnih poškodb, ki se pri napetostnem nivoju 110 kV in več praviloma konča s smrtjo. Zato je naročnik tudi predpisal omenjeni pogoj za sodelovanje pri javnem razpisu, saj je mogoče z gotovostjo trditi, da je nevarnost udara električnega toka visoke napetosti (110 kV in več) na trasah DV 110 kV, 220 kV in 400 kV v državi in tujini prisotna v enakem ali vsaj podobnem obsegu kot v elektroenergetskih objektih, kamor sodijo tudi daljnovodi 11 0 kV, 220 kV in 400 kV, ki so v lasti naročnika. Naročnik nadaljuje, da lahko na razpisu kandidirajo tudi gozdna gospodarstva, če izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije. Naročnik je ustrezno usposobljenost in zadovoljivo prakso izvajalcev del predpisal zato, ker je pred leti že prišlo do delovne nesreče s smrtnim izidom, pri čemer delavec ni bil ustrezno usposobljen. Iz plana predvidenih količin poseka za sezone 2005/2006, 2006/2007 in 2007/2008 je razvidno, da je pogoj 1.000.000 m2 čiščenja podrasti in 1.500 m3 posekanih dreves v zadnjih treh letih upravičen zaradi razpisanih letnih količin posekov po posameznih področjih. Za vsako področje je predvideno čiščenje podrasti na sezono več kot 1.000.000 m2, razen za področje Nove Gorice, ki ima predvideno za prvo sezono 840.000 m2 čiščenja podrasti, v nadaljnjih dveh sezonah pa tudi več kot 1.000.000 m2. Ravno tako je tudi za poseke dreves planirano približno 1.500 m3 na posamezno področje za vsako sezono. Zahtevane reference so vezane na količino izvedbe del za triletno obdobje, količine, navedene za posamezna področja izvedbe posekov, pa za enoletno obdobje. Omenjeni obseg opravljanja del predstavlja izvedbo posekov samo v dolžini približno 1.000 m in širini 30 m koridorja DV trase, opravljenega v enem mesecu. Naročnik meni, da mora biti vsak izvajalec, ki bi kandidiral kot ponudnik na predmetnem razpisu, sposoben opraviti najmanj tolikšen obseg dela. Navedba v revizijskem zahtevku glede števila ponudnikov ni resnična, saj je bila v preteklem triletnem obdobju priznana sposobnost za izvajanje posekov oz. širitev DV tras naročnika osmim izbranim ponudnikom in ne le petim. Za potrebe priprave ponudbene dokumentacije ob tem javnem razpisu je naročnik priznal reference osmim ponudnikom, od katerih je sedmim ocenil reference z oceno "odlično". Prav tako ni resnična navedba, da distribucijska podjetja v Sloveniji nimajo toliko daljnovodov napetostnega nivoja 110 kV, da bi ponudniki lahko pridobili reference. Po naročnikovih podatkih imajo distribucijska podjetja v lasti 25 odstotkov 110 kV daljnovodov, zato ni ovir za pridobitev referenc za izvajanje posekov na daljnovodih trasah v Sloveniji. Naročnik prav tako ni omejil javnega razpisa samo na ozemlje Slovenije.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik z dopisom z dne 22.7.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je preučila navedbe vlagatelja in naročnika. Po presoji navedb vlagatelja in naročnika ter pregledu in preučitvi razpisne dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija delno razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu z 42. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Pogoj je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. 42.a člen ZJN-1 naročniku omogoča, da lahko za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v 2.a točki drugega odstavka 42.a člena določa, da lahko naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe.

ZJN-1 torej dopušča, da naročnik v razpisni dokumentaciji specificira raven tehnične sposobnosti tudi z zahtevo po predložitvi referenc, pri čemer se lahko reference (zlasti v primeru naročanja storitev in gradenj) nanašajo na pretekle posle ponudnika, iz katerih mora biti razvidno, da je ponudnik že kvalitetno opravljal razpisani posel, lahko pa se (zlasti v primeru naročanja blaga) nanašajo tudi na samo blago oziroma na dejstvo, da ima blago, ki ga ponuja ponudnik, določene preizkušene lastnosti in kvaliteto. Pri določitvi takšnih tehničnih (in seveda tudi drugih) pogojev mora naročnik, kot je bilo že zapisano, upoštevati naravo, vsebino, namen in obseg javnega naročila, kar pomeni, da morajo biti pogoji sorazmerni s predmetom javnega naročila. Iz 5. in 7. člena ZJN-1, ki normirata načeli zagotavljanja konkurence ter enakopravnosti kot dva temeljna postulata prava javnih naročil, pa izhaja tudi zahteva, da mora naročnik pogoje kot izključujoče elemente določiti na način, ki ne omejuje konkurence in ki ne diskriminira ponudnikov ter jih postavlja v slabši položaj zaradi okoliščin, ki niso objektivno opravičljive.

Naročnik je v točki 3.2 navodil določil, da lahko ponudnik sodeluje na razpisu le, če je že delal na DV trasi napetostnega nivoja 110 kV ali več, kar dokazuje s "potrdilom o referencah izvajalca del". V točki 3.15 navodil je naročnik to zahtevo specificiral tako, da mora ponudnik predložiti vsaj eno odlično ocenjeno referenco, s katero dokazuje, da je v zadnjih treh letih izvršil skupno čiščenje podrasti pod daljnovodnimi trasami najmanj na 1.000.000 m2 in posekal najmanj 1.500 m3 dreves v koridorju daljnovodnih tras napetostnega nivoja 110 kV ali več.

Iz teh določil razpisne dokumentacije je razvidno, da lahko v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sodelujejo le ponudniki, ki so že izvajali dela v zahtevanem obsegu na daljnovodih z napetostjo 110 kV ali več, oziroma da naročnik izključuje tiste izvajalce, ki bodisi istovrstna dela (sekanje dreves in čiščenje podrasti) opravljajo pod daljnovodi nižjih napetosti (10, 20 ali 35 kV) bodisi istovrstnih del pod daljnovodi z napetostjo 110 kV ali več niso izvajali v zahtevanem obsegu. Ta ugotovitev sama po sebi sicer še ne pomeni, da takšna naročnikova zahteva nasprotuje pravilom javnega naročanja. Vendar mora imeti naročnik za to, da ne upošteva referenc za istovrstna dela, ki bi bile pridobljene na daljnovodih nižjih napetosti, objektivno opravičljive razloge. Obstajati morajo torej objektivne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se sekanje dreves in čiščenje podrasti pod 10, 20 in 35 kV daljnovodi tako bistveno razlikuje od istovrstnih del pod daljnovodi z napetostjo 110 kV in več, da izvajalcem, ki opravljajo dela na daljnovodnih trasah nižjih napetosti, utemeljeno ne bi bilo mogoče priznati usposobljenosti za razpisana dela, ker bi bilo mogoče šteti, da ne razpolagajo s potrebnim znanjem in izkušnjami.

Takšne objektivne okoliščine bi nedvomno lahko bile varnostne zahteve, na katere se sklicuje naročnik, če bi predpisi, ki urejajo dela pod daljnovodi in predpisujejo standarde varnosti pri tovrstnih delih, za sekanje dreves in čiščenje podrasti pod daljnovodi z napetostjo 110 kV ali več določali bistveno strožje ukrepe in zahteve varstva pri delu oz. bistveno večjo raven tehnične in kadrovske usposobljenosti izvajalcev. Vendar pa naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, takšnih objektivnih okoliščin ni zatrjeval. Naročnik je sicer navedel, da je namen obravnavanega pogoja, ki je določen v točki 3.2 in 3.15 navodil, zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu pred nevarnostjo električnega toka visoke napetosti, ni pa pojasnil, v čem se razpisana dela in standardi zagotavljanja varnosti pri delu pod daljnovodi z napetostjo 110 kV ali več tako bistveno razlikujejo od istovrstnih del pod daljnovodi z napetostjo 10, 20 in 35 kV. Naročnik navaja določbo 15. točke 5. člena in 14. člena PVPD, vendar iz teh določb ni razvidno, da bi PVPD razlikoval med deli pod daljnovodi z napetostjo 10, 20 in 35 kV ter deli pod daljnovodi z napetostjo 110 kV ali več. 15. točka 5. člena PVPD določa, da so dela v bližini napetosti dela, ki se opravljajo na predpisani varnostni razdalji od delov pod napetostjo, če iz določenih razlogov ni bilo mogoče zagotoviti breznapetostnega stanja sosednjih delov. Ta dela so dela s povečano nevarnostjo in je zaradi tega potrebno delavce posebej opozoriti na dele, ki so ostali pod napetostjo in natančno določiti delokrog, območje gibanja ter izvesti varstvene ukrepe. Gre torej za definicijo del v bližini napetosti, pri čemer PVPD v tem delu ne ločuje med deli pod daljnovodnimi trasami nižjih in višjih napetosti. Tudi iz 14. člena PVPD ni razvidno, da bi bila vzpostavljena razlika med deli pod daljnovodnimi trasami nižjih in višjih napetosti, saj je II. nevarnostno območje definirano kot območje posluževanja in kontrole, v katerem je v skladu s 15. členom PVPD dovoljeno gibanje le tistim delavcem, ki opravljajo v njem dela oziroma naloge. Iz PVPD ni razvidno, da dela pod daljnovodnimi trasami z napetostjo 10, 20 in 35 kV ne spadajo v II. nevarnostno območje, zaradi česar bi se v tem delu razlikovala od del pod daljnovodnimi trasami z napetostjo 110 kV ali več, česar tudi naročnik ni zatrjeval.

PVPD določa v 16. členu in naslednjih ukrepe varstva pri delu pri posluževanju in delu na elektroenergetskih objektih in postrojih napetosti nad 1 kV ter električnih napravah in opremi, napajani z napetostjo nad 1 kV, pri čemer ni razvidno, da bi bila vzpostavljena takšna razlika med deli na daljnovodih višjih in nižjih napetosti oz. da bi bili za sekanje dreves in čiščenje podrasti pod daljnovodi z napetostjo 110 kV ali več določeni tako različni ukrepi in zahteve varstva pri delu oz. večja raven tehnične in kadrovske usposobljenosti izvajalcev, da bi te različne zahteve utemeljevale izključitev izvajalcev, ki izvajajo istovrstna dela na daljnovodnih trasah nižjih napetosti. 52. člen PVPD glede izvajanja sekanja dreves in čiščenja podrasti določa, da se morajo pri sekanju vej in drevja v bližini voda, ki je pod napetostjo, zagotavljati varnostne razdalje iz 44. člena PVPD in da se veje in drevje sekajo na način, ki je določen v pravilniku o varstvu pri delu v gozdarstvu. V 44. členu PVPD so določene najmanjše varnostne razdalje pri gradbenih in drugih neelektrotehniških delih glede na nazivno napetost, pri čemer je varnostna razdalja za napetosti nad 1 kV do 110 kV 3000 mm, za napetosti nad 110 kV do 220 kV 4000 mm, za napetosti nad 220 kV do 400 kV pa 5000 mm. Tudi sicer se naročnik sklicuje le na različne varnostne oddaljenosti za posamezne napetostne nivoje, ki so določeni tudi v PTN. Le na podlagi različnih varnostnih razdalj oziroma oddaljenosti, ki so predpisane glede na različne nazivne napetosti in ki jih morajo pri svojem delu poznati in upoštevati vsi izvajalci del, pa po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče ugotoviti, da bi se dela čiščenja podrasti in sekanja dreves pod daljnovodnimi trasami z napetostjo 10, 20 in 35 kV tako razlikovala od istovrstnih del pod daljnovodnimi trasami z napetostjo 110 kV in več, da bi bilo dopustno izključiti izvajalce, ki so sicer usposobljeni za izvajanje razpisanih del pod daljnovodi nižjih napetosti. Ob tem gre dodati, da PVPD sicer določa nekatere različne ukrepe glede na to, ali se dela izvajajo na daljnovodih z napetostjo manj in daljnovodih z napetostjo več kot 35 kV (prim. 45. in 46. člen PVPD), vendar naročnik niti ne utemeljuje, zakaj naj bi bile te razlike tako velike, da bi upravičevale pogoj, določen v točki 3.2 in 3.15 navodil.

Ob tem gre dodati, da je naročnik kot enega od razlogov za delovno nesrečo, zaradi katere se je odločil zahtevati ustrezno usposobljenost in zadovoljivo prakso izvajalcev, navedel neustrezno usposobljenost delavca izvajalca, vendar pri tem ne zatrjuje niti ni iz določb PVPD in PTN razvidno, da bi se za izvajanje razpisanih del pod različnimi napetostmi za delavce zahtevala različna raven usposobljenosti, na podlagi katere bi bilo utemeljeno trditi, da delavec, ki je usposobljen za dela sekanja dreves in čiščenja podrasti pod daljnovodnimi trasami napetosti 10, 20 in 35 kV, ni usposobljen tudi za delo pod daljnovodnimi trasami višjih napetosti.

Okoliščine, zaradi katerih bi bilo dopustno omejiti sodelovanje pri razpisu le na tiste izvajalce, ki so že opravljali dela čiščenja na daljnovodih z napetostjo 110 kV ali več, bi morale biti toliko bolj utemeljene še zlasti ob upoštevanju dejstva, da ima pretežni del daljnovodnih tras z napetostjo 110 kV v lasti naročnik (naročnik sam navaja, da imajo druga podjetja v lasti približno 25% daljnovodnih tras z napetostjo 110 kV), medtem ko daljnovodnih tras višjih napetosti (220 in 400 kV), na katerih bi bilo v skladu s točko 3.15 navodil tudi možno pridobiti ustrezne reference, druga podjetja razen naročnika sploh nimajo. To v praksi pomeni, da je pridobivanje ustreznih referenc pri drugih podjetjih bistveno oteženo oziroma da lahko reference, kot so zahtevane v razpisni dokumentaciji, pridobijo predvsem tisti izvajalci, ki so že do sedaj izvajali istovrstna dela za naročnika. Kot je bilo ugotovljeno zgoraj bi bil lahko takšen položaj z vidika pravil javnega naročanja dopusten le v primeru, če bi se varnostne ali tehnične zahteve za dela čiščenja podrasti in sekanja dreves pod daljnovodi različnih napetosti tako bistveno razlikovale, da bi lahko za izvajalce čiščenja pod daljnovodi nižjih napetosti utemeljeno ocenili, da niso usposobljeni za čiščenje pod daljnovodi višjih napetosti. Vendar pa Državna revizijska komisija teh okoliščin ni mogla ugotoviti ne iz navedb naročnika ne iz določil PVPD in PTN, na katera se sklicuje naročnik.

Vlagatelj izpodbija pogoj predložitve referenc tudi z vidika zahtevane površine čiščenja in količine posekanega drevja. Iz razpisne dokumentacije, iz točke 3.15 v okviru navodil ponudnikom, namreč izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudnik v referenci izkaže, da je v zadnjih treh letih očistil najmanj 1.000.000 m2 površin in posekal najmanj 1.500 m3 dreves.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da količinskih kriterijev iz pogoja, določenega v točki 3.15 navodil (da mora ponudnik v zadnjih treh letih očistiti najmanj 1.000.000 m2 površin in posekati najmanj 1.500 m3 dreves), ni mogoče obravnavati kot nesorazmernih v primerjavi z obsegom celotnega javnega naročila, ki za sezono 2005/2006 znaša 7.130.000 m2 očiščene površine in 10.080 m3 posekanih dreves. Obseg celotnega javnega naročila je namreč nekajkrat večji, kot so zahtevane referenčne površine in količine čiščenja, za katere je naročnik očitno ocenil, da ustrezno izkazujejo usposobljenost ponudnika, ki predloži ponudbo za vse sklope skupaj. Zato po mnenju Državne revizijske komisije pogoj iz točke 3.15 navodil v delu, ki se nanaša na določitev količinskih kriterijev, ni v nasprotju z določbo prvega odstavka 42.a člena ZJN-1, če ga primerjamo s celotnim obsegom predmetnega javnega naročila. Količinski kriterij, ki zahteva referenčno izkazovanje čiščenja večjih površin in količin čiščenja v primerjavi s količinami, katerih čiščenje se dejansko predvideva v posameznem sklopu (kot je to primer za območje Nove Gorice), pa predstavlja nesorazmerno obveznost za ponudnika glede na obseg naročila, zato je v nasprotju s prvim odstavkom 42.a člena ZJN-1.

Ker naročnik dopušča predložitev ponudbe tudi po sklopih (npr. zgolj za območje Nove Gorice, kjer se za sezono 2005/2006 predvideva (le) 840.000 m2 očiščene površine in (le) 900 m3 posekanih dreves), bi moral v takšnih primerih dopustiti, da ponudnik izkaže ustrezno manjše referenčne površine in količine čiščenja, pri čemer bi moralo razmerje med zahtevanimi referenčnimi površinami in količinami čiščenja in predvidenimi površinami in količinami za posamezen sklop ustrezati razmerju med zahtevanimi površinami in količinami čiščenja iz točke 3.15 navodil ter celotnim obsegom javnega naročila. Naročnik bi torej moral dopustiti, da ponudnik v primeru, ko predloži ponudbo le za en sklop, izkaže sorazmerno manjše referenčne površine in količine čiščenja ob upoštevanju razmerja, ki ga je naročnik določil v točki 3.15 navodil za celoten obseg javnega naročila.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritrdila vlagatelju in ugotovila, da je tudi v tem delu revizijski zahtevek utemeljen, zato je na podlagi 3. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila točko 3.15 razpisne dokumentacije, ker pa je napadeni pogoj vsebovan tudi v točki 3.2 razpisne dokumentacije, je razveljavila tudi to točko.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 4.8.2005

predsednica senata
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Elektro-Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Ivan Trbovc s.p., Zgornja Rečica 88, Laško
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran