018-219/2005 Petrol d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, članice mag. Metke Cerar kot članice senata in članice Vesne Cukrov kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za celovito sanacijo odlagališča kislega gudrona v Pesniškem dvoru ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SGP KRAšKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, Sežana, ki ga zastopa odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska c 13, Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje A.S.A. spol s r.o., Dablicka 791/89, Praha, Češka republika, ki ga zastopa odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika PETROL d.d., Dunajska 50, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22.07.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Dopolnitev zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, vsebovana v dopisu, z dne 19.07.2005, se zavrže.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.10.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za anacijo odlagališča kislega gudrona v Pesniškem dvoru. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 114/04, z dne 22.10.2004, pod št. objave Ob-28224/04, popravek v Uradnem listu RS, št. 116-117/04, z dne 29.10.2004, pod št. objave Ob-29312/04 ter v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 206/2004, z dne 21.10.2004, pod št. objave 176419-2004.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 08.03.2005, je razvidno, da je naročnik prejel šest pravočasnih ponudb. Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 11.05.2005, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika GORENJE GOSPODINJSKI APARATI d.d., Partizanska 12, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 24.05.2005, od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, katero mu je naročnik posredoval z dopisom, z dne 02.06.2005. Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 24.05.2005, od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, katero mu je naročnik posredoval z dopisom, z dne 02.06.2005.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.06.2005, v katerem navaja, da naročnik ni pravilno in dosledno uporabil merila "Usposobljenost ponudnika in reference na podobnih projektih". Čeprav je prvi vlagatelj predložil dokazila o izvedbi starih bremen, in sicer 7 referenc za katran in 8 referenc za druga stara bremena, mu je naročnik dal zgolj 5 točk, ker naj bi prvi vlagatelj predložil le tri reference za sanacijo gudrona oz. podobnih katranskih odpadkov v skupni količini 32.000 ton, pri tem pa naročnik ni upošteval referenc za čiščenje 10.000 mÂł cistern s težkim oljem/mazutom, termalne obdelave 32.000 ton zemljine, lokalno onesnažene z ogljikovim vodikom, kot tudi ne čiščenja bazena odpadnih vod ter odstranitev in obdelava zaoljene gošče v skupni količini 280.000 ton. Neupoštevane so bile po mnenju prvega vlagatelja tudi reference za manj obsežna dela ter vse reference, kjer zaradi zaupne narave določenih del količina ni bila navedena.
Prvi vlagatelj nadalje navaja, da nosilec patenta št. 9500158, za postopek in napravo za obdelavo in izkoriščanje odpadnih olj in posebnih odpadkov, ki je registriran pri Uradu RS za intelektualno lastnino, nastopa v njegovi ponudbi kot del vodstvenega kadra. Glede na naročnikovo zahtevo, kako se izvede sanacija (izkopani gudron oz. kontaminirane zemljine se dozirajo v lamelni mešalnik, dodajo se aditivi, s čimer se indicirajo različne kemijske reakcije, katerih produkt je solidifikat (drobno zrnat material)), lahko iz gudrona nastane solidifikat le po postopku, ki je zavarovan s patentom št. 9500158. Ker ponudniki navedenega niso upoštevali, prvi vlagatelj meni, da njihovih ponudb ni mogoče šteti za pravilne, pogodba, ki jo je naročnik sklenil z izbranim ponudnikom pa je nična. Prvi vlagatelj opominja, da je na dejstvo, da zgolj sam razpolaga z ustreznim patentom, naročnika opozoril v fazi odpiranja ponudb, le-ta pa na navedeno ni odreagiral.
Prvi vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi na način, da se po ponovnem ocenjevanju ponudb ugotovi, da je ponudba prvega vlagatelja najugodnejša oz. da so ponudbe ostalih ponudnikov nepravilne. Prvi vlagatelj priglaša povrnitev stroškov postopka, in sicer 2500 točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za DDV ter takso v višini 200.000,00 SIT.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 20.06.2005, v katerem navaja, da bi moral pri merilu "Usposobljenost ponudnika in reference na podobnih projektih" prejeti 20 točk, saj naročnik ni upošteval več referenc drugega vlagatelja, ki daleč presegajo 80.000 ton.
Drugi vlagatelj navaja, da pri merilu "Ustreznost tehnološke rešitve", pod 3.1. - Koriščenje obstoječih naprav in objektov, ni prejel nobene točke, čeprav je iz njegove ponudbe (stran 1295) razvidno, da bo koristil obstoječe naprave in objekte. Prav tako bi pri merilu pod 3.2. - Obseg avtomatizacije in računalniškega vodenja procesa, moral dobiti 2 točki, saj je tehnologija drugega vlagatelja 100% programirana in deluje z računalniško podprtim sistemom, kar je drugi vlagatelj opisal v svoji ponudbi (stran 1315 in 1341). Naročnik je drugega vlagatelja prikrajšal za 8 točk pri merilu 3.3. - Ustreznost ponudbe glede na idejni projekt, investicijsko dokumentacijo in preliminarni PVO, saj je princip tehnološke rešitve drugega vlagatelja enak tistemu, kot je definiran po idejnem projektu naročnika, drugi vlagatelj pa je tudi zadostil vsem pogojem iz predstavitve projekta.
Drugi vlagatelj pripominja, da strani ponudbe izbranega ponudnika v nasprotju z določili razpisne dokumentacije niso bile oštevilčene, temveč je oštevilčen zgolj vsak list, prav tako pa izbrani ponudnik ni predložil vzorca pogodbe in vzorca garancije za dobro izvedbo del. Glede na navedeno bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka ocenjevanja.
Drugi vlagatelj še dodaja, da je naročnik izbral izvajalca, ki je bil prejudiciran v javnih medijih, in sicer v časopisu Večer, s čimer so bili ostali ponudniki diskriminirani.
Glede na navedeno drugi vlagatelj predlaga, da naročnik spremeni svojo odločitev in kot najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo drugega vlagatelja oz. podredno, da se razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Drugi vlagatelj priglaša povrnitev stroškov postopka, in sicer 2500 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 1000 točk za stroške študija razpisne dokumentacije in ponudbe drugega vlagatelja, 300 točk za pripravo zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, povečano za DDV ter takso v višini 400.000,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Naročnik je s sklepom, z dne 01.07.2005, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je v pojasnilu, z dne 04.03.2005, jasno definiral, kaj je šteti za "druge podobne katranske odpadke", zato ni dvoma, da je prvi vlagatelj predložil zgolj 3 reference za sanacijo gudrona in podobnih katranskih odpadkov v skupni količini 32.000 ton, zaradi česar je bila njegova ponudba po tem merilu pravilno vrednotena s petimi točkami.
Naročnik navaja, da dokumentacija prvega vlagatelja ne daje podlage za utemeljenost zaključka, da so prvi vlagatelj in člani konzorcija upravičenci do izkoriščanja citiranega patenta. Nosilec patenta namreč ni in ne more biti član konzorcija, saj je kot vodilni partner naveden prvi vlagatelj, kot partner pa Surovina d.d. in CEVA Hungary Ltd., hkrati pa tudi iz konzorcijske pogodbe ne izhaja, da bi katerikoli partner v konzorcij vlagal pravice do izkoriščanja spornega patenta. Naročnik dodaja, da so predmet predložene podjemne pogodbe le intelektualno svetovalne storitve, ne pa prenos pravic na izkoriščanje patenta. Za veljaven prenos pravic za izkoriščanje patentiranega izuma je potrebno skleniti licenčno pogodbo, obstoja katere pa prvi vlagatelj ne zatrjuje. Naročnik ugotavlja, da se v javnem razpisu predvideni postopek sanacije od patentiranega razlikuje v ključnih elementih, in sicer po kakovostnih parametrih vhodnega materiala, procesno tehničnih značilnostih ter po predvidenih napravah za obdelavo gudrona in kontaminirane zemljine. S patentom zaščitena metoda in postopek za sanacijo gudrona ni edina, po kateri je možno izvesti konkretno sanacijo, sporno tehnološko rešitev, ki je bila patentirana v letu 1995, pa je razvoj znanosti in tehnike, zlasti pa okoljevarstvene zahteve in predpisi, presegel kot neustrezno in neprimerno.

Naročnik je s sklepom, z dne 07.07.2005, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je iz predloženih referenc v ponudbeni dokumentaciji drugega vlagatelja razvidno, da je ustrezen referenčen projekt za sanacijo kislega gudrona samo en, in sicer v količini 65.700 ton. Druga referenca se nanaša zlasti na sanacijo kontaminiranih zemljin, kjer so med drugimi materiali navedeni tudi "gudroni, katrani", pri čemer ne obstaja več gudronov, kot si drugi vlagatelj zmotno predstavlja v referenci Paramo, a.s. Pardubice. Preostali dve referenci se nanašata na biološko dekontaminacijo zlasti kontaminiranih zemljin, onesneženih z odpadnimi organskimi snovmi (kreosolska olja, policiklični aromatski ogljikovodiki, katrani), ki pa jih ni možno uvrstiti med "druge podobne katranske odpadke", katerih ključni parameter je kislost. Naročnik dodaja, da iz ponudnikovih referenc, kjer so med drugimi odpadki in kontaminiranimi zemljinami navedeni tudi gudroni, ni jasno in vsebinsko opredeljeno, kakšne gudrone so sanirali z navedenimi postopki, niti kakšne so bile njihove količine.
V zvezi z navedbami drugega vlagatelja, ki se nanašajo na merilo "Ustreznost tehnološke rešitve", naročnik ugotavlja, da iz ponudbene dokumentacije drugega vlagatelja ni razvidno, katere obstoječe objekte, napravo in opremo bo le-ta uporabil ali jih predelal in uporabil ter kako jih bo uporabil. Iz njegove ponudbe je razvidna zgolj pavšalna navedba o uporabi obstoječih komunikacij in manipulativnih površin ter jarkov za odvajanje zalednih vod. Drugih objektov, naprav in opreme pa drugi vlagatelj v ponudbi ni omenil, niti se ni jasno in določno opredelil do njihove uporabe. Naročnik pripominja, da ponudbena dokumentacija drugega vlagatelja v sklopu zahtevane predstavitve "delovnega programa s prilogami" sploh ne zajema grafične predstavitve organizacije gradbišča in prikaza razporeditve objektov, naprav in opreme (tudi obstoječih), ki jih namerava drugi vlagatelj pri konkretni sanaciji uporabiti, čeprav je bilo slednje obvezna priloga Obrazca 13 ponudbe. Naročnik navaja, da je drugi vlagatelj v predstavitvi "delovnega programa s prilogami" pripravljalna gradbena dela nepravilno pomešal z ravnanjem s površinskimi vodami po končani sanaciji, prav tako ni upošteval slovenskih predpisov s področja sanacije zemeljskih izkopov, niti hidrogeoloških in geotehničnih strokovnih podlag, poleg tega pa se ni niti dotaknil razporeditve obstoječih naprav in opreme, niti ni predvidel kakršnega koli rušenja in odvoza gradbenih odpadkov ter obstoječih naprav in opreme. Naročnik dodaja, da je v Češko republiko dovoljen le uvoz odpadkov za energetsko izrabo, ne pa tudi za njihovo odstranjevanje.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 05.07.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 07.07.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.07.2005 ter z dopisom, z dne 21.07.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 19.07.2005, Državno revizijsko komisijo obvestil, da je bil izbrani ponudnik v časopisu naročnika, januarja 2004, št. 1 (str. 18), pod naslovom "Sanacija starih okoljskih bremen v združeni Nemčiji", naveden kot potencialni izvajalec sanacije deponije v Pesniškem dvoru, izbrani ponudnik pa je pred objavo javnega razpisa povabil naročnika na strokovno ekskurzijo. Prvi vlagatelj navaja, da je bila že večer pred objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS na RTV Slovenija objavljena novica, da je sanacija odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru zaupana izbranemu ponudniku, navedeno pa je bilo omenjeno tudi v članku "Elektrarna postaja sežigalnica", objavljenem v Delu dne 07.08.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je najprej osredotočila na navedbo prvega vlagatelja, da se lahko postopek sanacije odlagališča kislega gudrona izvede le na način, ki je zavarovan s patentom, katerega nosilec nastopa v ponudbi prvega vlagatelja kot del vodstvenega kadra, zaradi navedenega pa naj bi bile ponudbe vseh ostalih ponudnikov nepravilne. Državna revizijska komisija v zvezi z navedeno revizijsko navedbo ugotavlja, da se le-ta nanaša na domnevne nepravilnosti naročnika pri izbiri postopka oddaje javnega naročila. Skladno z določilom 3. točke prvega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) sme namreč naročnik oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec gradenj ali storitev. Postopek s pogajanji brez predhodne objave je torej mogoče uporabiti v primeru, ko lahko iz različnih razlogov naročilo izpolni le določen ponudnik, takšni razlogi pa so lahko povezani s pravicami uporabe določenega patenta, licencami, avtorskimi pravicami oz. drugimi ekskluzivnimi pravicami. Tako se odprti postopek oddaje javnega naročila že po naravi stvari ne izbere, če obstaja na trgu le en ponudnik, ki sme javno naročilo izvesti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe prvega vlagatelja v zvezi z domnevno nepravilnostjo naročnika pri izbiri postopka, po katerem bo konkretno javno naročilo oddal, saj naj bi prvi vlagatelj, zaradi razpolaganja z zavarovanim patentom, edini lahko izvedel predmetno javno naročilo, vložene formalno prepozno. Prvi vlagatelj bi, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral navedene domnevne kršitve naročnika izpodbijati že pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila. Ker se zainteresirani ponudnik s samo izbiro postopka, po katerem bo naročnik javno naročilo oddal, seznani že ob objavi javnega razpisa ter tudi ob dvigu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila v objavi razpisa oz. v razpisni dokumentaciji, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele po tem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morala biti znana pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila ter parametri (izbira postopka, predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po prejemu odločitve naročnika o dodelitvi naročila aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja.

Poleg tega, kot izhaja iz zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, je na okoliščino, da je prvi vlagatelj edini, ki razpolaga z ustreznim patentom, po katerem je edino mogoče izvesti sanacijo odlagališča kislega gudrona, naročnika opozoril v fazi odpiranja ponudb. Glede na navedeno velja ugotoviti, da so bile prvemu vlagatelju domnevne kršitve naročnika znane že pred prejemom odločitve o oddaji naročila, zato vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakoniti izbiri postopka, po katerem bo naročnik oddal predmetno javno naročilo, v tej fazi postopka revizije ni več mogoča. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da spremenjeno določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki je bilo uveljavljeno s 4. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZRPJN (Uradni list RS, št. 61/05), še strožje določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa vlagatelj kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb.

V zvezi z navedbo prvega vlagatelja, ki se nanaša na ničnost pogodbe izbranega ponudnika, ki naj bi jo le-ta sklenil z naročnikom, pa je potrebno ugotoviti, da je za odločanje o ničnosti pogodb in njenih posledic pristojno sodišče splošne pristojnosti. Državna revizijska komisija namreč odloča o zahtevkih za pravno varstvo zoper odločitve naročnika v postopkih revizije postopkov javnega naročanja pred sklenitvijo pogodbe (do vključno odločitve o dodelitvi naročila), ne odloča pa o ničnosti pogodb.

Prvi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo nadalje prereka pravilnost uporabe merila "Usposobljenost ponudnika in reference na podobnih projektih". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pri tem merilu predvidel maksimalno število točk 20. Ker je naročnik prvemu vlagatelju pri merilu "Usposobljenost ponudnika in reference na podobnih projektih" priznal 5 točk, velja ugotoviti, da niti morebitna utemeljenost te navedbe (ter 15 dodatnih točk pri tem merilu prvemu vlagatelju) ne more privesti do spremembe najugodnejšega ponudnika na podlagi točkovanja po merilih iz razpisne dokumentacije, kot to predlaga prvi vlagatelj. Naročnik je, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, izbranemu ponudniku priznal 93,6 točk, ponudniku LOBBE Deutschland GmbH 82,7 točk, drugemu vlagatelju 67,4 točk ter prvemu vlagatelju 63,8 točk. Glede na navedeno velja ugotoviti, da ponudba prvega vlagatelja niti ob uspehu obravnavane navedbe ne bi mogla biti izbrana kot najugodnejša, zato je Državna revizijska komisija ni meritorno obravnavala. Ker prvi vlagatelj hkrati ne zatrjuje (tudi) nepravilnosti ocenjevanja ponudb izbranega ponudnika ter ponudnika LOBBE Deutschland GmbH, niti ne predlaga razveljavitve celotnega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo drugega vlagatelja se je Državna revizijska komisija uvodoma opredeljevala do njegovih navedb, ki se nanašajo na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je, kot izhaja iz Uradnega zaznamka, dne 20.07.2005 odprla in vpogledala v kopijo ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi z navedbo drugega vlagatelja, da strani ponudbe izbranega ponudnika v nasprotju z določili razpisne dokumentacije niso bile oštevilčene, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik oštevilčil vsako stran svoje ponudbene dokumentacije, in sicer s številko tekoče strani v razmerju do števila strani celotne ponudbene dokumentacije. Izbrani ponudnik je sestavil ponudbo na način, da je vsak list vseboval zapis ponudbene vsebine le na eni strani, vsaka izmed teh strani pa je bila pravilno oštevilčena. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija obravnavano revizijsko navedbo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z navedbo drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil vzorca pogodbe in vzorca garancije za dobro izvedbo del, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik na strani 587/710 svoje ponudbe predložil vzorec pogodbe med naročnikom sanacije ter izbranim ponudnikom, prav tako pa je na strani 598/710 svoje ponudbe predložil tudi vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (Priloga 2).

Glede očitka drugega vlagatelja, da je naročnik izbral izvajalca, ki je bil prejudiciran v javnih medijih, s čimer so bili ostali ponudniki diskriminirani, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v tem delu ne izkazuje kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila v smislu tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, zato ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04) - 7., 212. člen in nasl., ki so na strani drugega vlagatelja, ugotoviti nezakonitosti postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbijal pravilnost ocenjevanja svoje ponudbe pri merilih "Usposobljenost ponudnika in reference na podobnih projektih", "Koriščenje obstoječih naprav in objektov", "Obseg avtomatizacije in računalniškega vodenja procesa" ter "Ustreznost ponudbe glede na idejni projekt, investicijsko dokumentacijo in preliminarni PVO". Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi ponudba drugega vlagatelja, tudi ob morebitni utemeljenosti vseh navedb iz njegovega zahtevka za revizijo v zvezi z ocenjevanjem njegove ponudbe, vseeno ne bila izbrana kot najugodnejša. Drugi vlagatelj bi namreč pri merilu "Usposobljenost ponudnika in reference na podobnih projektih" lahko prejel dodatnih 15 točk, pri merilu "Koriščenje obstoječih naprav in objektov" dodatno 1 točko, pri merilu "Obseg avtomatizacije in računalniškega vodenja procesa" dodatni 2 točki in pri merilu "Ustreznost ponudbe glede na idejni projekt, investicijsko dokumentacijo in preliminarni PVO" dodatnih 8 točk. Drugi vlagatelj bi tako v primeru morebitne utemeljenosti teh navedb prejel skupno dodatnih 26 točk, vendarle pa navedeno ne bi vplivalo na drugačno odločitev o oddaji javnega naročila, saj bi imel drugi vlagatelj 93,4 točk, izbrani ponudnik pa še vedno 93,6 točk. Ker ponudba drugega vlagatelja torej niti ob uspehu obravnavanih navedb ne bi mogla biti izbrana kot najugodnejša (ob zgornji ugotovitvi, da ponudba izbranega ponudnika zaradi razlogov, ki jih navaja drugi vlagatelj, ni bila nepravilna), jih Državna revizijska komisija ni meritorno obravnavala in je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

Glede podrednega predloga drugega vlagatelja, da se razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja razlogov, ki bi lahko pripeljali do razveljavitve le-tega. Drugi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja domnevne kršitve, ki lahko privedejo (zgolj) do razveljavitve naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, v zvezi s katerimi pa se je Državna revizijska komisija že opredelila (zgoraj). Ker drugi vlagatelj ni izkazal, v čem naj bi bila kršitev naročnika, ki bi lahko privedla do razveljavitve postopka oddaje javnega naročila v celoti, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, ki so na strani vlagatelja, na podlagi tako formuliranega zahtevka za revizijo, slediti predlogu drugega vlagatelja v tej smeri.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitve zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je drugi vlagatelj podal v dopisu, z dne 19.07.2005, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo in utemeljenost zahteve za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor drugi vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi določba o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pomenila nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Državna revizijska komisija še dodaja, da bi drugi vlagatelj novote iz dopisa, z dne 19.07.2005, lahko uveljavljal kvečjemu na način, da bi znotraj rokov, določenih v 12. členu ZRPJN, vložil "nov" zahtevek za revizijo, oziroma zahtevek za revizijo dopolnjeval znotraj teh rokov (četrti odstavek 12. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.07.2005
Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- PETROL d.d., Dunajska 50, Ljubljana
- Odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska c 13, Grosuplje
- Odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran