018-237/2005 Občina Logatec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22 in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo ČN Logatec z razbremenilnim bazenom visokih vod na kanalizacijskem sistemu pred ČN ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje STADIJ d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna, ki ga zastopa odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Logatec, Tržaška 15, Logatec (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 03.08.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.10.2004 sprejel sklep, št. 414-06/04-3, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo čistilne naprave ČN Logatec z razbremenilnim bazenom visokih vod na kanalizacijskem sistemu pred ČN. Naročnik je z dopisom, št. 414-06/04-3, z dne 13.05.2005, na podlagi zahteve vlagatelja, podal vsem ponudnikom dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji ter podaljšal rok za predložitev ponudb.

Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, št. 414-06/05-10, z dne 01.07.2005, ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Genera d.o.o., Podmilščakova 18, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Na podlagi dopisa vlagatelja, z dne 12.07.2005, je naročnik le-temu dne 13.07.2005 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.07.2005, v katerem navaja, da je naročnik sicer določil težo posameznega merila, vendar pa merila "stroškovna učinkovitost" ni opisal, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da je uporabo tega merila zadržal v svoji subjektivni presoji in s tem ravnal v nasprotju z 50. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Po mnenju vlagatelja naročnik iz navedenega razloga prejetih ponudb po tem merilu ni mogel primerjati med seboj in je tako merilo naročniku zagotovilo dovolj prostora, da je lahko izbral ponudnika na subjektivni ravni.
Vlagatelj nadalje naročniku očita kršitev tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, saj naj bi le-ta na vlagateljev dopis, z dne 09.06.2005, dodatno pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo vlagatelju posredoval šele dne 15.06.2005, to je dva dni pred rokom za odpiranje ponudb.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v vzorec pogodbe v 2. točki (obseg tehnične dokumentacije) zapisal, da mora PGD in PZR vsebovati splošni del, tehnično poročilo s potrebnimi izračuni, popis del s projektantskim predračunom, specifikacijo materiala ter situacije v ustreznih merilih na potrjenih katastrskih podlogah. Vlagatelj navaja, da je naročnika zaprosil za dodatna pojasnila in sicer, naj naročnik zaradi možnosti poenotenja in primerljivosti ponudb specificira posamezne stroške obratovanja, vendar se je le-ta v odgovoru skliceval na računovodske standarde. Vlagatelj navaja, da računovodski standardi, ki naj bi vsebovali odstotke investicije za vzdrževanje objektov, strojne in elektro opreme, le-tega ne vsebujejo, s čimer se po mnenju vlagatelja ne zagotavlja vpisovanja primerljivih podatkov o stroških vzdrževanja.
Vlagatelj še dodaja, da po prejemu odgovora naročnika, ni imel več nikakršne možnosti, da naročniku postavi dodatna vprašanja, saj je rok za oddajo ponudb iztekel dne 17.06.2005.
Vlagatelj nadaljuje, da je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta v poglavju "Tehnično poročilo" sicer opisal nujnost rednega čiščenja in vzdrževanja membran, vendar pa je v stroškovnem delu strošek rednega čiščenja in vzdrževanja membran označil z 0,00 SIT. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj le-ta v obratovalne stroške ni vključil stroška rednega čiščenja in vzdrževanja membran, naročnik pa se je tega dejstva zavedal, a je kljub temu ponudbo ponudnika izbral kot najugodnejšo.
Vlagatelj med drugim tudi navaja, da je razpisna dokumentacija pripravljena tako, da naročnik prejetih ponudb med seboj ni mogel primerjati. Pri tem je po mnenju vlagatelja najbolj pomembno, da bi izbrani ponudnik pripravil tako PGD in PZR dokumentacijo, na podlagi katere bi se pri sami rekonstrukciji čistilne naprave pokazalo, da investicija in obratovalni stroški presegajo vrednosti, ki jih je izbrani ponudnik navedel v svoji ponudbi.
Vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, št. 414-06/05-10, z dne 01.07.2005, oziroma razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila ter priglaša povračilo stroškov v višini plačane takse za vložitev zahtevka za revizijo, 2000 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo, povečano za 20% DDV.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo z dopisom, št. 414-06/05-10, z dne 18.07.2005, brez obrazložitve zavrnil ter vlagatelja pozval, naj ravna skladno s 17. členom ZRPJN.

Vlagatelj je z obvestilom, z dne 19.07.2005, naročniku sporočil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, št. 414-06/05-10, z dne 25.07.2005 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Ob presoji revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija skupaj obravnavala navedbi vlagatelja, ki se nanašata na razpisno dokumentacijo in sicer na domnevno nespecificirane posamezne stroške obratovanja v razpisni dokumentaciji naročnika ter naročnikove postavitve vseh določil v razpisni dokumentaciji na način, da naročnik naj ne bi mogel primerjati prejetih ponudb med seboj. Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da so navedbe vlagatelja vložene formalno prepozno. Vlagatelj bi, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral navedene domnevne kršitve naročnika izpodbijati že pred prejemom naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Ker se zainteresirani ponudnik s samo izbiro postopka, po katerem bo naročnik javno naročilo oddal, seznani že ob objavi javnega razpisa ter tudi ob dvigu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila v objavi razpisa oz. v razpisni dokumentaciji, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele po tem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morala biti znana takoj ob dvigu razpisne dokumentacije, postanejo po prejemu odločitve naročnika o dodelitvi naročila aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja.
Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da spremenjeno določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki je bilo uveljavljeno s 4. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZRPJN (Uradni list RS, št. 61/05), še strožje določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa vlagatelj kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Podobno gre ugotoviti tudi glede navedbe vlagatelja, da naročnik merila "stroškovna učinkovitost" ni opisal in ni določil načina njegove uporabe, kar naj bi po mnenju vlagatelja imelo za posledico neprimerljivost ponudb. Velja ugotoviti, da so bile vlagatelju domnevne kršitve naročnika znane že pred rokom, določenim za odpiranje ponudb, oziroma takoj ob dvigu razpisne dokumentacije, zato vsebinska presoja revizijske navedbe o domnevno neopisanem merilu "stroškovne učinkovitosti", v skladu s predhodno navedenim petim odstavkom 12. člena ZRPJN v tej fazi postopka revizije ni več mogoča in je zato zahtevek za revizijo tudi v tem delu neutemeljen.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede naročnikovega izbora pri merilu "stroškovna učinkovitost" je Državna revizijska komisija tudi vpogledala v razpisno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu male vrednosti, kjer je naročnik v Navodilu ponudnikom za pripravo in predložitve ponudbe, v delu III. IZBOR PONUDBE, pod 3. točko, zapisal:
"Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe: Ekonomsko najugodnejša ponudba
Maksimalno število točk je 100.

- Stroškovna učinkovitost:
Investicijski stroški - 45% (min. ponudbena cena / cena ponudbe i *45)
Obratovalni stroški brez amortizacije - 45% (min.stroški/stroški ponudbe i *45
... ".
Kot je nadalje razvidno iz dokumenta naročnika "Ocenjevanje ponudb za izbiro najugodnejšega ponudnika", ki je sestavni del naročnikovega obvestila o oddaji naročila, z dne 01.07.2005, je naročnik po pregledu ponudb ugotovil, da vse prispele ponudbe izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je pri merilu "stroškovna učinkovitost" vlagatelju dodelil skupno 67% točk, izbranemu ponudniku 90% točk ter ponudniku Hidroinženiring, d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana, 85,83 % točk od skupno 90% točk.
Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v obravnavanem primeru, skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja dodatno ugotavlja, da so očitane kršitve naročnika podane pavšalno; vlagatelj jih ne opiše in konkretizira, niti ne navaja dejstev in dokazov, s katerimi bi te kršitve utemeljil. Glede na navedeno in na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, zato ni mogoče ugotoviti niti nezakonitosti naročnikovega ocenjevanja pri merilu "stroškovna učinkovitost" v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, vsled česar je Državna revizijska komisija presodila, da je zahtevek za revizijo tudi v tem delu neutemeljen.

Glede navedbe vlagatelja, da je naročnik pojasnilo razpisne dokumentacije vlagatelju posredoval prepozno, s čimer naj bi naročnik domnevno kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da jo gre v smislu predhodno navedenega petega odstavka 12. člena ZRPJN šteti kot prepozno. Iz dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila namreč izhaja, da je naročnik vlagatelju odgovoril na zastavljeno vprašanje z dopisom, z dne 13.05.2005, velja pa ob tem tudi navesti, da je naročnik rok za predložitev ponudb podaljšal na datum 17.06.2005. Državna revizijska komisija pa ob tem še dodaja, da je zahtevek za revizijo mogoče vložiti v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil ter ZRPJN ne določata drugače (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Na podlagi vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je potrebno navedbe vlagatelja tudi v tem delu zahtevka za revizijo zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je nadalje presojala trditev vlagatelja, ki se nanaša na domnevno nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v poglavju "Tehnično poročilo" sicer opisal nujnost rednega čiščenja in vzdrževanja membran, vendar pa je v stroškovnem delu strošek rednega čiščenja in vzdrževanja membran označil z 0,00 SIT.
Iz predložene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila izhaja, da je naročnik po pregledu vseh prispelih ponudb ponudnikov ugotovil, da vse tri ponudbe ponudnikov, med njimi tudi ponudba vlagatelja, v celoti ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije naročnika. Kakor izhaja iz obvestila naročnika o oddaji naročila, št. 414-06/05-10, z dne 01.07.2005, je naročnik ponudbe ocenil na podlagi meril, določenih v 3. točki Navodil ponudnikom za pripravo in predložitve ponudbe, pri čemer je najvišje število točk prejela ponudba izbranega ponudnika v višini 99,03 % točk, drugo najvišje število točk je prejela ponudba ponudnika Hidroinženiring d.o.o. v višini 95,78% točk in najnižje število točk je prejela ponudba vlagatelja, in sicer v višini 77,08 % točk. V primeru izločitve ponudbe izbranega ponudnika bi bil kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik, ki je na podlagi meril dobil drugo najvišje število točk, za katerega pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je oddal nepravilno ponudbo oziroma, da ne izpolnjuje zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ni zatrjeval, da bi moral naročnik izločiti tudi ponudbo drugo uvrščenega ponudnika, niti ni zatrjeval, da bi moral naročnik ponudbo vlagatelja izbrati kot najugodnejšo. Ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj dejansko nima možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik ter mu tako zaradi zatrjevanih nepravilnosti tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda, zaradi česar teh navedb vlagatelja, Državna revizijska komisija ni meritorno obravnavala in je zahtevek za revizijo vlagatelja tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Kot slednje vlagatelj navaja, da bi izbrani ponudnik pripravil tako PGD in PZR dokumentacijo, na podlagi katere bi se pri sami rekonstrukciji čistilne naprave pokazalo, da investicija in obratovalni stroški presegajo vrednosti, ki jih je navedel v svoji ponudbeni dokumentaciji. Glede na to, da vlagatelj v zvezi s tem očitkom ni pojasnil zatrjevanih kršitev, niti ni za svoje trditve predložil nobenih dokazov (kot to zahteva tretji odstavek 12. člena ZRPJN) in se je skliceval le na podlago odločitve naročnika o oddaji javnega naročila brez posebne konkretizacije, ni mogoče, ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Slednje je potrebno ugotoviti tudi glede navedbe vlagatelja, da naj bi izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil iste načrte kot pri prvem razpisu, ceno investicije in obratovalnih stroškov pa naj bi pri isti tehnologiji bistveno znižal.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija, skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 03.08.2005

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Logatec, Tržaška 15, Logatec
- Odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana
- Genera d.o.o., Podmilščakova 18, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran