018-222/2005 DARS d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice Vesne Cukrov kot članice senata in članice mag. Metke Cerar kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo svetlobne signalizacije, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje INTERLUX TRADE d.o.o., Zvezna ulica 2b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.08.2005

odločila:

1. Predlogu vlagatelja, naj se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sklop 2, se ugodi na način, da se razveljavi dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila, št. 402-8/05/KS-15-S/JM/Po, z dne 09.06.2005, za sklop 2. Naročnik mora najkasneje v 15 dneh od prejema tega sklepa izdati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila za sklop 2.

2. Predlogu vlagatelja, naj se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sklop 3, se ugodi in se razveljavi sklep o oddaji naročila, št. 402-8/05/KS-15-S/JM, z dne 06.05.2005, za sklop 3.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.03.2005 sprejel sklep, št. 402-8/05/KS-30/JM, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo svetlobne signalizacije. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 33-34/05, z dne 01.04.2005, pod številko objave Ob-8740/05 ter v Uradnem listu Evropskih skupnosti, št. 62/2005, z dne 30.03.2005, pod št. objave 59777-2005.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 04.05.2005, je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 06.05.2005 izdal sklep o oddaji naročila, št. 402-8/05/KS-15-S/JM, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklop 2 in sklop 3 izbral ponudnika RONA TRGOVINA d.o.o., šuceva ulica 25, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.06.2005, od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, katero mu je naročnik posredoval z dopisom, št. 402-8/05/KS-15-S/JM/Po, z dne 09.06.2005 (vlagatelj ga je prejel dne 16.06.2005).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.06.2005, naročnika zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, v zvezi s katerim ga je naročnik z dopisom, z dne 23.06.2005, pozval, naj mu sporoči, v katere dele ponudbe izbranega ponudnika želi vpogledati. Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.06.2005, naročniku sporočil, da želi vpogledati v popis in pregled vzorcev za sklop 1 in 2, ponudbeni predračun za sklop 1, 2, 3 in dodatni predračun za sklop 3 ter obrazce T/1/R, tehnične zmožnosti.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.06.2005, v katerem navaja, da naročnik ni izločil ponudb ponudnika MERKUR d.d., ker ni predložil zahtevanih vzorcev za sklop 1 in 2 in ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, ker je predložil dve ponudbi za sklop 3.
Vlagatelj zapiše, da mu vpogled ni bil omogočen do dne 23.06.2005 ter da bo vpogled opravil v skladu z dopisom naročnika, z dne 23.06.2005 in v dogovoru z njim.
Vlagatelj navaja, da zaradi nejasnih in nepopolnih odgovorov v dodatni obrazložitvi sklepa o oddaji naročila zahteva, da se ugotovi:
- ali je izbrani ponudnik ponudil vse zahtevane pozicije materiala, sklop 2 in ali so bili priloženi vsi ustrezni zahtevani vzorci,
- ali so bili vsi elementi ponudbe (cene, popusti,â??) opredeljeni v skladu z nesprejemljivostjo variantnih ponudb in tako vrednoteni s strani naročnika,
- ali je izbrani ponudnik ponudil ustrezna potrdila in ali so le-ta verodostojna, obrazec T/1/R za ugotavljanje tehničnih zmožnosti.
Vlagatelj navaja, da kolikor je izbrani ponudnik priložil potrdila o petih najvažnejših dobavah v zadnjih treh letih na osnovi pogodbenih in ne realiziranih dobav, se mu za usposobljenost ne more priznati 100 ampak samo 50 točk.
Glede na navedeno vlagatelj zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila za sklop 2 in sklop 3 ter ponovno odločanje o izbiri.

Naročnik je s sklepom, št. 402-8/05-015/B/05-JR, z dne 08.07.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da je bil ponudnik MERKUR d.d. v tabeli ocenjevanja upoštevan zgolj zaradi naročnikovih analiz trga, glede na neizpolnjevanje določil razpisne dokumentacije pa v nobenem primeru ne bi bil izbran.
Naročnik pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni predložil dveh ponudb, ampak eno ponudbo z varianto, v eni ustrezno označeni kuverti. Zaradi navedenega ga naročnik ni izločil. Ker je naročnik že v objavi javnega razpisa napovedal, da se variante ne bodo sprejemale, je tudi ni sprejel.
Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil vse zahtevane pozicije materiala ter v skladu z razpisno dokumentacijo predložil ustrezno označene in zahtevane vzorce, prav tako pa je v zapisniku o odpiranju ponudb variantno ponudbo izbranega ponudnika navedel kot pomanjkljivost in je tudi ni obravnaval in sprejel. Naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil ustrezna in verodostojna potrdila v zvezi z ugotavljanjem tehničnih zmožnosti.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 13.07.2005, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 18.07.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-222/05-33-1711, z dne 26.07.2005, zaprosila za dodatno pojasnilo, katero je le-ta posredoval z dopisom, z dne 28.07.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do vlagateljeve navedbe glede nejasnih in nepopolnih odgovorov naročnika, ki jih je le-ta podal v dodatni obrazložitvi sklepa o oddaji naročila. V skladu z določilom drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve, le-ta pa mora vsebovati razloge za zavrnitev njegove ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila je podrobnejša obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval dodatno obrazložitev. Na podlagi dodatne obrazložitve se ponudnik, ki je le-to zahteval, odloči ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo ali ne.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik posredoval vlagatelju, ugotovila, da le-ta ne vsebuje elementov, kot jih določa drugi odstavek 78. člena ZJN-1. Iz navedenega dokumenta namreč niso razvidni razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, niti prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja, pač pa je naročnik zgolj odgovoril na vprašanja, ki jih je v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila postavil vlagatelj. Naročnik je v razpisni dokumentaciji za izbiro najugodnejše ponudbe določil dve merili, in sicer:
- vrednost ponudbe (ponder 0.90) in
- tehnične zmožnosti ponudnika (ponder 0.10).

Glede na dejstvo, da je bila ponudba vlagatelja v sklopu 2 cenovno celo ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, bi moral naročnik vlagatelju podrobneje obrazložiti način vrednotenja ponudb po postavljenih merilih, predvsem po merilu "tehnične zmožnosti ponudnika" ter vlagatelju pojasniti, na podlagi katerih dokazil (v razmerju do njegove ponudbe) je izbral ponudbo izbranega ponudnika kot najugodnejšo. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, zaradi opustitve postopanja po določilu drugega odstavka 78. člena ZJN-1, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Naročnik mora torej v 15 dneh od prejema tega sklepa (arg. drugega odstavka 78. člena ZJN-1) izdati takšno dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila za sklop 2, ki bo skladna z določbami ZJN-1, na njegovi podlagi pa bo imel ponudnik ponovno možnost ugotoviti, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila za sklop 2 kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo, ali pa se bo zadovoljil zgolj z informacijami o oddaji javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

V zvezi z vlagateljevimi pomisleki, ali je izbrani ponudnik ponudil vse zahtevane pozicije materiala, sklop 2 in ali so bili priloženi vsi ustrezni zahtevani vzorci, ali so bili vsi elementi ponudbe opredeljeni v skladu z nesprejemljivostjo variantnih ponudb in tako vrednoteni s strani naročnika ter ali je izbrani ponudnik ponudil ustrezna potrdila in ali so le-ta verodostojna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora vlagatelj, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva zadanejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Poudariti je treba, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Na enako stališče se je bilo potrebno postaviti pri obravnavi vlagateljevega zapisa, da mu vpogled ni bil omogočen do dne 23.06.2005 ter da bo vpogled opravil v skladu z dopisom naročnika, z dne 23.06.2005 in v dogovoru z njim. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oz. katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da bi moral naročnik izločiti ponudbo ponudnika MERKUR d.d. v sklopu 1, ker naj ne bi predložil zahtevanih vzorcev, Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da v skladu z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zahteva razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1, navedbe, v katerih se izpodbija odločitev naročnika o dodelitvi naročila za sklop 1, ne morejo biti predmet revizijske presoje.

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik ni izločil ponudbe izbranega ponudnika, čeprav je predložil dve ponudbi za sklop 3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe pod točko 1. Ponudba določil: "Ponudnik, ki predloži več ponudb bo izločen.". Naročnik je v objavi razpisa, pod točko II.1.10) zapisal, da se variante ne bodo sprejemale. Prvi odstavek 52. člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih, ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Drugi odstavek 52. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik v objavi in razpisni dokumentaciji posebej navesti, če variantna ponudba ni dopustna. O variantni ponudbi torej govorimo, ko ponudnik pod določenimi pogoji predloži ponudbo, ki v delu, ki se nanaša na način izvedbe posameznega dela ali dobave posameznega blaga, odstopa od razpisnih pogojev.

Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo torej biti (kumulativno) izpolnjeni naslednji pogoji: 1) naročnik predložitve variantne ponudbe v objavi razpisa oz. razpisni dokumentaciji ni izrecno prepovedal, 2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena - naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev, in 3) merilo za oddajo naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba.

Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je le-ta v sklopu 3 predložil "Predračun št. 3-DARS/2005" ter "Predračun št. 4-DARS/2005", ki ga je izbrani ponudnik označil kot alternativno ponudbo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predložitev variantnih ponudb izrecno prepovedal, razpisne dokumentacije ni pripravil na način, ki bi predvidevala pridobitev variantnih ponudb, hkrati pa iz "Predračuna št. 4-DARS/2005" ne izhaja odstopanje od razpisnih pogojev, kar je pogoj za variantno ponudbo. Bistvo variantne ponudbe je ravno v tem, da naročnik ponudniku dovoli oz. omogoči, da v določenem obsegu predvidi drugačno, variantno izpolnitev predmeta javnega naročila. Izbrani ponudnik pa je v "Predračunu št. 4-DARS/2005" ponudil blago, ki ne odstopa od zahtev razpisne dokumentacije, zato je ni mogoče obravnavati kot variantno ponudbo, temveč kot alternativno oz. drugo ponudbo izbranega ponudnika.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil dve ponudbi v postopku oddaje predmetnega javnega naročila za sklop 3, naročnik pa ni spoštoval določila razpisne dokumentacije, po katerem bo ponudnika, ki predloži več ponudb, izločil, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.08.2005

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- INTERLUX TRADE d.o.o., Zvezna ulica 2b, Ljubljana
- RONA TRGOVINA d.o.o., šuceva ulica 25, Kranj
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran