018-216/2005 Snaga, javno podjetje d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 40/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članice Vesne Cukrov in članice mag. Metke Cerar, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Prevzem in odstranitev blata - mulja iz čistilne naprave komunalnih odpadnih vod centralne čistilne naprave Maribor", ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KOGAL Karli Udovičič s.p., Slovenska ulica 43, šentilj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SNAGA javno podjetje d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ivan Gorjup, Ulica Vita Kraigherja 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.07.2005

odločila:

1. Predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se zavrne.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 269.280,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predhodni javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 20-21, z dne 04.03.2005, pod št. objave OB- 6026/05 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2005/ S 42- 040553, z dne 01.03.2005. Naročnik je dne 01.03.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila ter javni razpis "Prevzem in odstranitev blata - mulja iz čistilne naprave komunalnih odpadnih vod centralne čistilne naprave Maribor" objavil v Uradnem listu RS, št. 23-24/2005, z dne 11.03.2005, pod št. objave Ob-6885/05 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2005/S 49 - 047409, z dne 10.03.2005. Naročnik je do roka za oddajo ponudb prejel sedem pravočasnih ponudb.

Naročnik je dne 25.05.2005 sprejel odločitev in sklep o oddaji javnega naročila iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje LETNIK - SAUBERMACHER d.o.o., Zgornji Porčič 4/a, Lenart (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz navedene odločitve naročnika prav tako izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja označil za nepopolno in nesprejemljivo, ker vlagatelj ni predložil dovoljenja oz. soglasja lokalne skupnosti za ponujeni način odstranjevanja predmeta javnega razpisa oziroma izjave, da takšno dovoljenje oziroma soglasje ni potrebno. Naročnik tudi navaja, da vlagatelj ni navedel postopkov in tehnologije odstranitve in odvoza obstoječih količin mulja.

Vlagatelj je v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo (dopis z dne 02.06.2005), ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom, z dne 09.06.2005.

Vlagatelj je naročniku posredoval zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, z dne 22.06.2005, v katerem predlaga, da naročnik ugotovi, da je ponudba vlagatelja popolna in ga izbere kot najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj navaja, da razlogi zaradi katerih je naročnik izločil njegovo ponudbo niso utemeljeni, saj je vlagatelj namesto zahtevanega soglasja lokalne skupnosti priložil "Odločbo za poskusno obratovanje", izdano s strani UE Pesnica, št. 351-218/2004-413, z dne 15.12.2004 (v nadaljevanju: Odločba), ki je po svoji naravi pravnomočno dovoljenje pristojnega organa za izvajanje dejavnosti celostne oskrbe odpadkov - med njimi tudi predelave naročnikovega odpadka (19 08 05). Vlagatelj poudarja, da je bila navedena Odločba, izdana na osnovi ustreznih tehničnih in formalno pravnih podlag oziroma dokumentov, med njimi tudi ustreznih soglasij lokalne skupnosti. Vlagatelj hkrati navaja, da je Odločba običajen dokument s statusom uporabnega dovoljenja, katerega naravo in njegov status oziroma pristojnosti, ki jih omogoča, pozna vsak organ, ki se ukvarja z javnimi razpisi. Navedeni ugotovitvi pritrjuje tudi pridobljeno pojasnilo lokalne skupnosti (Občine šentilj, št. 1593/05, z dne 02.06.2005), ki ga je vlagatelj pridobili zaradi verodostojnosti njegovih trditev.
Vlagatelj zaključuje, da je s priloženo Odločbo v celoti zadostili zahtevi iz petega odstavka 42. člena ZJN-1.
Vlagatelj prav tako navaja, da je naročnik razpisal fiksno količino, ki nastaja v določenem obdobju in znaša 12.000 Mg/a ter poudarja, da naročnik nikjer v razpisu ni opredelili mikro lokacij znotraj CČN, ampak je kot lokacijo nastajanja oziroma prevzemanja odpadka navajal le obči pojem CČN. Vlagatelj poudarja, da iz javnega razpisa ni mogoče razbrati, da je naročnik želel ponudbo posebej tudi za količine mulja iz dosedanjega čiščenja odpadnih komunalnih vod na CČN, ki so odložene na začasni deponiji. Glede na to bi naročnik v primeru, da bi ponudili tudi prevzem količin že deponiranega mulja, grobo kršili razpisne pogoje, saj bi vlagateljeva ponudba na ta način izgubila povezavo s predmetom javnega naročila in tako postala neprimerna. Vlagatelj tudi navaja, da je povsem jasno, da je tehnologijo odstranjevanja (dejansko ponujamo predelavo - kar je prioritetna možnost končne oskrbe odpadka) izjemno natančno opisal v ponudbi oziroma v dodatni obrazložitvi, z dne 25.04.2005.

Vlagatelj je naročniku na njegov poziv k dopolnitvi zahtevka za revizijo (dopis z dne 24.06.2005) naročniku, dne 29.06.2005 posredoval potrdilo o doplačilu takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 05.07.2005, zavrnil. V zvezi z navedbo vlagatelja, da je njegova ponudba popolna, saj je predložil Odločbo, naročnik navaja, da je na javnem odpiranju ponudb dne 15.04.2005 naročnik ob prvem pregledu ponudbe vlagatelja le - to sicer označil za popolno, vendar je tekom vsebinskega pregleda in ocenjevanja ugotovil nasprotno. Naročnik poudarja, da iz razpisne dokumentacije izhaja (točka 3.2.3.3. Priloge - dokazila v točki 7.), da je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo dovoljenje oziroma soglasje lokalne skupnosti za ponujen način odstranjevanja predmeta razpisa -sklop C ali izjavo, da takšno dovoljenje oziroma soglasje ni potrebno. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj tega dokumenta ni predložil, predložil pa je Odločbo. Naročnik ugotavlja, da listina, ki jo je predložil vlagatelj ne pomeni soglasja lokalne skupnosti za ponujen način odstranjevanja predmeta razpisa ter da iz predložene listine ne izhaja pravnomočnost in hkrati, da Upravna enota Pesnica ni lokalna skupnost in da ne gre za uporabno dovoljenje temveč za Odločbo o odreditvi poskusnega obratovanja v trajanju 1. leta za gramozni plato namenjen sanaciji deponije odpadkov. Prav tako naročnik navaja, da je iz Odločbe razvidno, da bo moral vlagatelj po preteku 1 letne uspešne poskusne dobe zaprositi za ponovni tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja. Kompostiranje, kot način opisan v sklopu C Razpisne dokumentacije iz odredbe za poskusno obratovanje ni razvideno. Naročnik navaja, da se do pojasnila, ki ga je vlagatelj predložil zahtevku za revizijo ne opredeljuje, saj je vloženo prepozno.
V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na odstranjevanje obstoječega mulja ter na postopke in tehnologijo odstranitve in odvoza obstoječih količin mulja, naročnik navaja, da je bila vlagatelju na ogledu predstavljena problematika obstoječega mulja/blata v CČN Maribor in je bil tako vlagatelj seznanjen tudi z obstoječim postopkom ter dejstvom, da se dnevni mulj nalaga v keson (v zaprti prostor), medtem ko je obstoječi mulj na odprti površini 10.000 m2 deponije, kar seveda povzroča negativne vplive na okolje. Prav tako naročnik navaja, da je vlagatelju na njegovo vprašanje, ali sklop A pomeni nalaganje in transport začasno skladiščenih odpadkov (mulja), sklop B pa prevoz tekočih nastalih odpadkov, pojasnil, da je navedeno odvisno kako bodo ponudniki logistično organizirali omenjena sklopa. Naročnik prav tako navaja, da je vse ponudnike pozval na dodatno obrazložitev tehnologije pod sklopom A in B s poudarkom na opisu procesa ravnanja z odpadki in zmanjševanju vpliva na okolje pri nakladanju in transportu iz CČN. Naročnik poudarja, da je iz postavljenega vprašanja očitno, da je bil vlagatelj seznanjen z obstojem mulja in problematiko njegovega vpliva na okolje. Naročnik tako opozarja, na določilo pod točko 5.4 razpisne dokumentacije na podlagi katerega je ponudbo vlagatelja ocenil za nesprejemljivo, saj vlagatelj ni navedel postopkov in tehnologije odstranitve in odvoza obstoječega mulja.
Naročnik je v predmetnem postopku priglasil stroške v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo in sicer stroške predsednika komisije v višini 33.704,00 SIT, stroške člana komisije v višini 17.664,00 SIT in odvetniške stroške v višini 389.268,00 SIT.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu tega sklepa, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je v dopisu, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 13.07.2005, predlagal, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, saj bi bilo proizvedene količine blata potrebno čim prej odstraniti in tako preprečiti ustavitev CČN. Predlog, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila je bil na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZRPJN posredovan tudi vlagatelju.
Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 16.07.2005, sporočil, da se ne strinja z predlogom naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, saj je ta neutemeljen.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-216/05-33-1620, z dne 15.07.2005, v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN pozvala k doplačilu takse in dostavi potrdila o plačilu takse. Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.07.2005 Državni revizijski komisiji dostavil potrdilo o doplačilu takse.

Prav tako je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom, št. 018-216/05-33-1619, z dne 15.07.2005, v skladu s drugim odstavkom 21. člena ZRPJN pozvala, da ji dostavi manjkajočo dokumentacijo o oddaji javnega naročila. Naročnik je z dopisom, z dne 17.07.2005 Državni revizijski komisiji odstopil manjkajočo dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi celotne dokumentacije o oddaji javnega naročila in navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala utemeljenost predloga naročnika, da naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Na tem mestu velja zgolj opozoriti, da prvi in drugi odstavka 11. člena ZRPJN kot osnovno pravilo postavlja "suspenzivnost" zahtevka za revizijo, kar pomeni, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila. Možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo je pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Razlogi za nezadržanje postopka morajo biti močnejši od razlogov za zadržanje.
V predmetnem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predlogu za izdajo sklepa o nezadržanju postopka ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, da obstaja možnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel, v čem je javni interes za nadaljevanje postopka in zakaj naj bi bil v konkretnem primeru javni interes močnejši od interesa vlagatelja zahtevka za revizijo, da mu je zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga zagotavlja ZRPJN.
Naročnik sicer navaja, da bi bilo obstoječe blato potrebno čim prej odstraniti ter da je možna "reaktivacija" blata, ki bi povzročila hud smrad ter povzročitev ekološke katastrofe in prekomernega vpliva na okolje. Takšnih argumentov naročnika ni mogoče sprejeti, saj so podani zgolj pavšalno. Naročnik jih ni utemeljil, predvsem pa ni ovrednotil škodljivih posledic zadržanja. Pri tem pa velja opozoriti, da iz dopisa AQUASYSTEMS, d.o.o., Maribor, ki ga je naročnik predložil predlogu za zadržanje postopka izhaja, da razpoložljiv prostor za odlaganje blata zadošča "le še za približno tri tedne", kar pomen, da je še dovolj časa za zaključek postopka oddaje javnega naročila in pričetek izvedbe javnega naročila, upoštevajoč trenutno fazo postopka oddaje javnega naročila. Velja tudi poudariti, da naročnik v svojem predlogu ni niti zatrjeval, da je javni interes za pričetek odstranjevanja obstoječega mulja večji od interesa vlagatelja, da doseže pravno varstvo v okviru, ki mu ga zagotavlja ZRPJN. Državna revizijska komisija poudarja, da zaradi meritorne odločitve o zahtevku za revizijo, ki jo je sprejela v zakonskem roku, javni interes ni bil oškodovan. V kolikor bi Državna revizijska komisija ugodila naročnikovemu predlogu, naročnik pa bi v času odločanja Državne revizijske komisije oddal javno naročilo, bi vlagatelj utegnil utrpeti težko nadomestljivo škodo, katere povračilo bi lahko uveljavljal le v dolgotrajnem in z vidika povračila izgubljenega dobička tudi negotovem sodnem postopku.
Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da naročnik ni izkazal okoliščin, ki bi kazale na možnost nastanka nepopravljive škode oziroma nujnost preprečitve le-te in javni interes za nadaljevanje postopka. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načeli hitrosti in učinkovitosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je njegova ponudba popolna in pravilna, saj je z predložitvijo Odločbe v celoti zadostil zahtevi naročnika po predložitvi dovoljenja oziroma soglasja lokalne skupnosti za ponujen način odstranjevanja predmeta razpisa - sklop C ali izjave, da takšno dovoljenje oziroma soglasje ni potrebno.
V razpisni dokumentaciji je naročnik v Navodilih za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) v poglavju 3.2.3 Dokumenti za ponudbo, določil dokumente, ki jih morajo predložiti ponudniki. Tako je naročnik v točki 3.2.3.3. določil priloge - dokazila, ki jih morajo ponudniki predložiti v svoji ponudbi ter tako v 7. alineji določil: "Dovoljenje oz. soglasje lokalne skupnosti za ponujeni način odstranjevanja predmeta razpisa - sklop C ali izjava, da takšno dovoljenje oz. soglasje ni potrebno.". Naročnik je prav tako v zadnjem odstavku poglavja 3.2. Navodil navedel: "V primeru, da ponudnik ne bo izpolnil vseh obveznih pogojev in zahtev oz. predložil vseh zahtevanih obrazcev in dokumentov, navedenih v 3.2. točki teh navodil, bo njegova ponudba označena kot nepopolna.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila zahteva naročnika jasna in je ni mogoče interpretirati na način, da lahko ponudniki namesto dovoljenja oziroma soglasja lokalne skupnosti za ponujen način odstranjevanja predmeta razpisa - sklop C ali izjave, da takšno dovoljenje oziroma soglasje ni potrebno, predložijo katerokoli drugačno dokazilo. Predložitev katerega koli drugega dokazila tako posledično pomeni, da takšna ponudba ne more biti pravilna.
Velja zapisati, da kakršnokoli odstopanje od zahtev naročnika, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji pomeni, da je ponudba nepravilna, saj ZJN-1 v 13. točki 3. člena definira pravilno ponudbo kot ponudbo, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Pri pregledu ponudbe vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da le - ta v svoji ponudbi ni niti predložil dovoljenja oziroma soglasja lokalne skupnosti za ponujen način odstranjevanja predmeta razpisa - sklop C niti izjave, da takšno dovoljenje oziroma soglasje ni potrebno. Predložil je sicer Odločbo, št. 351-218/2004-413, z dne 15.12.2004, ki jo je izdala Upravna enota Pesnica (s katero se odreja poizkusno obratovanje v trajanju 1. leta za gramozni plato namenjen sanaciji deponije) ki pa je ni mogoče šteti za ustrezen dokument. Odločbo, ki jo je predložil vlagatelj v svoji ponudbi nikakor ni mogoče enačiti s soglasjem oziroma dovoljenjem lokalne skupnosti oziroma izjavo, da le - to ni potrebno.
V kolikor je vlagatelj menil, da zahtevana dokumenta nista ustrezni dokazili oziroma da lahko namesto zahtevanih dokazil predloži drugo dokazilo, bi lahko od naročnika v okviru dodatnih pojasnil (25. člen ZJN-1) zahteval, da mu pojasni, ali lahko predloži tudi drugo dokazilo.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedba vlagatelja ni utemeljena ter da posledično ponudba vlagatelja ni pripravljena v skladu z določili razpisne dokumentacije in je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je ugotovitev naročnika, da vlagatelj ni navedel tehnologijo odstranjevanja obstoječega blata in mulja povsem irelevantna, saj predmet javnega razpisa ni bil odvoz obstoječe blata oziroma mulja (in bi vlagatelj v kolikor bi ponudil prevzem obstoječega blata/mulja kršil določila Navodil), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik (kot izhaja iz objave v Uradnem listu RS in razpisne dokumentacije) javni razpis "Prevzem blata/mulja iz čistilne naprave komunalnih odpadnih vod Centralne čistilne naprave Maribor" razdelil v tri sklope in sicer:
- sklop A: Nalaganje in transport mulja iz CČN,
- sklop B: Prevoz blata/mulja z ustreznimi transportnimi vozili ter
- sklop C: Odstranjevanje blata/mulja.
Iz navodil prav tako izhaja, da je naročnik v točki 4.1.3. kot pogoj določil dnevno količino prevzetega mulja/blata (najmanj 40 Mg) ter da je naročnik v točki 6.5. Navodil določil orientacijsko letno predvideno količino prevzetega blata/mulja na 12.000 mg/a. Iz dokumenta z dne 11.04.2005 izhaja, da si je vlagatelj ogledal lokacijo, kjer se deponira blato/mulj CČN. Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da je na vprašanje (enega od ponudnikov): "Koliko blata je trenutno na deponiji na lokaciji CČN, kolikšna količina blata se trenutno mesečno proizvede"...." naročnik vsem ponudnikom pojasnil: "Ocenjujemo, da okrog 11.000 Mg. Povprečna dnevna proizvodnja se giblje med 20 in 25 Mg.". Prav tako je na vprašanje (enega od ponudnikov): "Ali sklop A pomeni nalaganje in transport začasno skladiščenih odpadkov (mulja), sklop B pa prevzem tekoče nastalih odpadkov"" naročnik vsem ponudnikom odgovoril: "Načeloma lahko - odvisno kako bo ponudnik logistično organiziral omenjena sklopa.".
Iz zapisanih določil razpisne dokumentacije in odgovorov naročnika na zastavljena vprašanja (dodatna pojasnila podana na podlagi 25. člena ZJN-1) povsem jasno izhaja, da je predmet javnega razpisa tudi odvoz obstoječega blata/mulja in ne zgolj sproten/dneven prevzem, transport in odstranjevanje blata/mulja. Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da je naročnik opredelil orientacijsko letno predvideno količino prevzetega mulja/blata, ki pa ni (kot to zatrjuje vlagatelj) fiksna količina, ki bo nastajala v določenem obdobju, temveč predvidena oziroma ocenjena vrednost letno prevzetega blata, ki je odvisna od dejanskih potreb naročnika po prevzemu blata/mulja. Na tem mestu velja tudi zaključiti, da je vlagatelj dne 11.04.2005 opravil tudi ogled lokacije, kjer se deponira blato/mulj CČN in je bil tako seznanjen s problematiko obstoječega mulja/blata in obstoječim postopkom odstranjevanja blata/mulja. Upoštevajoč zapisano, Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj napačno tolmačil opredelitev "predmet javnega razpisa", saj iz povzetih določb razpisne dokumentacije in dodatnih pojasnil naročnika jasno izhaja, da je "predmet javnega razpisa" zajemal tudi odstranitev obstoječega mulja/blata.
Državna revizijska komisija zaključuje, da je bil predmet javnega razpisa jasno določen in je zajemal tudi odvoz obstoječega mulja/blata ter da je tako navedba vlagatelja, da predmet javnega razpisa ni zajemal tudi odvoza obstoječega mulja/blata, neutemeljena. Posledično je neutemeljen tudi argument vlagatelja, da ni bilo potrebno navesti postopkov odstranitve in odvoza obstoječega mulja, saj se v celoti navezuje na navedbo, za katero je Državna revizijska komisija ugotovila, da je neutemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija, upoštevajoč navedbe vlagatelja, ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, kot to zatrjuje vlagatelj, je zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je v predmetnem postopku priglasil stroške v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo in sicer stroške predsednika komisije v višini 33.704,00 SIT, stroške člana komisije v višini 17.664,00 SIT in odvetniške stroške v višini 389.268,00 SIT (po Odvetniški tarifi in sicer za konferenco s stranko 400 odvetniških točk, za pripravo odločitve 2000 odvetniških točk, priprava predloga za nesuspenzivnost 500 odvetniških točk in administrative stroške v višini 49 odvetniških točk skupaj s pripadajočim 20% DDV).
Po pregledu predloženega stroškovnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahteva za povračilo stroškov, skladno s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN, delno utemeljena. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, povezanih z zahtevkom za revizijo, ki se priznavajo glede na utemeljenost le-tega, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP. Prvi odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrnila, je naročniku na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03) priznala potrebne stroške, ki so nastali med postopkom. Državna revizijska komisija je na podlagi pregleda priglašenih stroškov ugotovila, da je stroškovna zahteva naročnika utemeljena za priglašene stroške v zvezi s pripravo zahtevka za revizijo in pripadajoče materialne stroške v višini 2%, vse skupaj povečano za 20% DDV, kar skupaj znaša 269.280,00 SIT. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.07.2005

Jožef Kocuvan
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- KOGAL Karli Udovičič s.p., Slovenska ulica 43, šentilj
- SNAGA javno podjetje d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor (v vednost Odvetniška pisarna Ivan Gorjup, Ulica Vita Kraigherja 1, Maribor)
- LETNIK - SAUBERMACHER d.o.o., Zgornji Porčič 4/a, Lenart
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran