018-211/2005 Komunalo podjetje Ptuj d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004 in 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, predsednika dr. Aleksija Mužine in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za: "Dobava vodovodnega materiala" po sklopih in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje EONA d.o.o., Petelinjek 44, Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 10, Ptuj (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika, v poglavju III. "Postopek za ugotavljanje sposobnosti", pod točko 22. Podatki o referencah in sicer "Potrjene reference s strani pogodbenega partnerja o kvalitetni in pravočasni dobavi vodovodnih materialov v vrednosti vsaj 90.000.000,00 SIT za triletno obdobje od 2002 do 2004." razveljavi.
V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je postopek oddaje predmetnega javnega naročila po sklopih pričel s sklepom, št. JR-2B/2005, z dne 03.05.2005. Javni razpis za "Dobava vodovodnega materiala" po omejenem postopku za obdobje od 01.07.2005 do 30.06.2008, je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 52/2005, pod št. objave Ob-14085/05, z dne 27.05.2005. Naročnik je z dopisom, z dne 08.06.2005, na podlagi zahteve vlagatelja, podal vsem ponudnikom dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji za I. fazo omejenega postopka.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 13.06.2005 ter dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 16.06.2005 v katerem navaja, da so pogoji razpisne dokumentacije diskriminatorni in pripravljeni za izbiro že vnaprej določenega ponudnika. Vlagatelj ugotavlja, da je predmetno javno naročilo razdeljeno po sklopih in da se ponudniki lahko prijavijo tudi samo na posamezni sklop. Vendar je po mnenju vlagatelja, naročnik z navedbo vrednosti referenc za dobavo vodovodnega materiala v višini 90.000.000,00 SIT v letih 2002, 2003 in 2004, onemogočil prijavo ponudnikom, ki se želijo prijaviti samo na posamezen sklop. Po mnenju vlagatelja je namreč nemogoče v primeru prijave na IV. ali V. sklop pridobiti reference za omenjeno vsoto. Naročnik bi moral zato za vsak sklop razdeliti tudi reference.
Vlagatelj prav tako ugotavlja, da naročnik na strani 17 razpisne dokumentacije zahteva, da mora biti merilni mehanizem dobavljiv tudi kot rezervni del in združljiv z ohišji drugih proizvajalcev. Vlagatelj navaja, da rezervni deli niso povezani z novimi vodomeri, zato bi bilo smiselno, da bi jih naročnik oblikoval kot samostojen sklop rezervnih delov, saj na ta način onemogoča oddajo ponudb novih vodomerov, ki s starimi vodomeri po mehanizmu niso združljivi. Po mnenju vlagatelja je taka določba nenavadna in bi moral naročnik, skladno s 26. členom Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) predmetno javno naročilo razdeliti v smiselne celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Vlagatelj navaja, da je posamezen vodomer certificiran samo za lastne rezervne dele in se certifikat o ustreznosti ne nanaša na primere, ko bi npr. naročnik v ohišje enega proizvajalca vgradil mehanizem drugega proizvajalca, saj bi po mnenju vlagatelja uporabniki tak vodomer upravičeno zavrnili kot neustreznega. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da bi moral naročnik iz svojih zahtev črtati omenjeno tehnično zahtevo oziroma oblikovati merilne mehanizme kot rezervne dele v svoj sklop.
Vlagatelj nasprotuje tudi zahtevi razpisne dokumentacije na strani 16, točka 1a, da morajo mokri vodomeri omogočati horizontalno in vertikalno montažo in v obeh položajih dosegati najmanj metrološki razred B ter da morajo imeti vsi vodomeri od 1/2 do 6/4 enako steklo, enaka tesnila, enak drsni in kovinski obroč, saj kot navaja vlagatelj, lahko (trenutno) na trgu tako zahtevo izpolni le vodomer enega proizvajalca.
Kot navaja vlagatelj, se te zahteve naročnika ponovijo tudi v točki 1c razpisne dokumentacije, kjer je določeno, da mora obtočni vodomer izpolnjevati zahteve navedene v točki 1a, stran 16 razpisne dokumentacije naročnika. Vlagatelj zato na podlagi zahtev v sklopu VI. meni, da omenjeni sklop lahko ponudi samo en ponudnik oziroma proizvajalec in je po mnenju vlagatelja iz tega razloga razpisna dokumentacija diskriminatorna.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.06.2005, vlagatelja pozval k predložitvi potrdila o plačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je z dopisom, z dne 16.06.2005, naročniku posredoval potrdilo o vplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. JR-2B/2005, z dne 29.06.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je v Navodilih udeležencem za izdelavo prijave (v nadaljevanju: Navodila) zahteval tudi potrjene reference s strani pogodbenega partnerja o kvalitetni in pravočasni dobavi vodovodnih materialov v višini vsaj 90.000.000,00 SIT za triletno obdobje od 2002 do 2004. Naročnik navaja, da je tako višino referenc izbral predvsem iz razloga, ker želi izbrati ponudnika, ki bi kvalitetno izpolnjeval obveznosti do naročnika, zato po mnenju naročnika tak pogoj ni diskriminatoren.
Glede navedbe vlagatelja o razdelitvi sklopov naročnik odgovarja, da je specifikacijo vodovodnega materiala pripravil na ta način, da je material razdelil na VI. sklopov ter da tako določen VI. sklop ni diskriminatoren. Naročnik meni, da je prav zaradi upoštevanja 26. člena ZJN-1 vodovodni material razdelil na posamezne zaključene celote in bi v primeru, da bi sklop VI. še nadalje razdelil, dejansko kršil 26. člen ZJN-1, saj navedeni člen prepoveduje delitev naročila na takšen način, da bi naročnik zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila, do česar bi, kot navaja naročnik, v primeru nadaljnje delitve sklopov dejansko prišlo. Naročnik dodaja, da mora vsak dobavitelj novih vodomerov zagotoviti tudi dobavo rezervnih delov in poskrbeti za ustrezen servis vodomerov.
Navedbe vlagatelja, da rezervni deli niso povezani z novimi vodomeri, po mnenju naročnika niso smiselne. Naročnik navaja, da uporaba mehanizmov enega proizvajalca v ohišjih drugega proizvajalca na splošno ni dovoljena, razen v primeru, ko imajo mehanizmi dopolnitev k odobritvi tipa, da ustrezno delujejo v ohišjih drugih proizvajalcev, kar naročnik v razpisni dokumentaciji tudi zahteva. Takšna zahteva je kot navaja naročnik podana zaradi poenotenja merilnih mehanizmov, kajti v naročnikovem sistemu obstajajo različni proizvajalci vodomerov, katerih merilni vložki morajo biti zamenjavi mehanizmov usklajeni z različnimi ohišji. Kot navaja naročnik, mu ni znano da bi navedeno zahtevo lahko izpolnil le vodomer enega proizvajalca, saj ponudb ponudnikov še ni odprl. Naročnik navaja, da tudi če obstaja samo en proizvajalec takih vodomerov, je dobaviteljev lahko več. Prav tako je naročnik prepričan, da horizontalna in vertikalna montaža ter doseganje razreda B ni diskriminatorna, saj jo po mnenju naročnika izpolnjuje več proizvajalcev v Evropski Uniji. Iz navedenih razlogov naročnik meni, da zahteve sklopa VI. lahko izpolni več ponudnikov.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.07.2005, sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, št. 233/2005-JJ, z dne 05.07.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Na podlagi poziva Državne revizijske komisije, št. 018-211/05-32-1648, z dne 19.07.2005, je vlagatelj skladno s prvim odstavkom 21 člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V navedenem primeru je Državna revizijska komisija kot prvo navedbo obravnavala trditev vlagatelja, da je naročnik z določitvijo referenc za dobavo vodovodnega materiala v višini 90.000.000,00 SIT v letih 2002, 2003 in 2004, onemogočil prijavo tistim ponudnikom, ki se želijo prijaviti samo na posamezen sklop, vsled česar naj bi naročnik ravnal diskriminatorno.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju III. "Postopek za ugotavljanje sposobnosti", pod 2. točko, stran 7 navedel:
"Potrjene reference s strani pogodbenega partnerja o kvalitetni in pravočasni dobavi vodovodnih materialov v vrednosti vsaj 90.000.000,00 SIT za triletno obdobje od 2002 do 2004.
Upoštevane bodo le reference izdane s strani pogodbenih partnerjev v originalu. Predložene morajo biti vsaj tri reference različnih pogodbenih partnerjev za navedeno obdobje.
Priloženo izjavo skopirajte in jo dajte v podpis vašim pogodbenim partnerjem. V primeru, da ponudnik referenc ne predloži, se ponudba ponudnikov izloči."
Naročnik tako višino referenc utemeljuje s tem, da želi izbrati ponudnika, ki bi kvalitetno izpolnjeval obveznosti do naročnika, poleg tega pa dodaja, da pogoj ni diskriminatoren do ponudnikov in je v skladu z 42. členom ZJN-1. Vlagatelj se z navedenim ne strinja in v zahtevku za revizijo navaja, da je nemogoče v primeru prijave samo na IV. ali V. sklop pridobiti reference v višini 90.000.000,00 SIT, naročnik pa naj bi neenakopravno obravnaval tiste ponudnike, ki se želijo prijaviti samo na posamezni sklop.
ZJN-1 v prvem odstavku 42.a člena naročniku med drugim izrecno dopušča, da lahko za izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven sposobnosti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Pri tem ZJN-1 v 2. točki drugega odstavka 42.a člena določa, da lahko naročnik za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteva seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe. Pri določitvi takšnih tehničnih in kadrovskih pogojev, kar velja tudi za predložitev ustreznih referenc, mora naročnik torej upoštevati naravo, vsebino, namen in obseg javnega naročila ter glede na izključujočo naravo pogojev zagotoviti, da so le-ti opisani na jasen in razumljiv način.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik lahko v razpisni dokumentaciji postavi zahteve oziroma pogoje za izvedbo javnega naročila ob upoštevanju zahtevnosti in obsega javnega naročila, vendar pa mora pri tem ravnati na način, da neupravičeno ne omejuje konkurence med ponudniki ter neupravičeno ne diskriminira ponudnikov. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila bi bilo torej dopustno tisto omejevanje konkurence med ponudniki in diskriminacija ponudnikov, ki bi imelo za podlago objektivno preverljive razloge. Državna revizijska komisija na podlagi proučitve navedb naročnika ugotavlja, da naročnik glede spornega pogoja ni uspel argumentirano dokazati, da je postavitev tega pogoja in s tem onemogočenje udeležbe določenim ponudnikom, objektivno upravičena oziroma sorazmerna s posegom v temeljna načela javnega naročanja, ki ga vsebuje tako postavljen pogoj. Na tem mestu velja še enkrat zapisati, da mora naročnik določiti pogoj na način, da je sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Poudariti je potrebno, da višina referenc za posamezni sklop že po sami naravi stvari ne more biti tako visoka kot višina referenc, ki jo naročnik zahteva za celotno javno naročilo, temveč mora biti le-ta sorazmerno nižja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v tem revizijskem postopku na objektivno preverljiv način dokazal, da je višina zahtevanih referenc v primeru prijave na sklop IV. oziroma sklop V. postavljena nerealno, zaradi česar so v postopku oddaje javnega naročila diskriminirani tisti ponudniki, ki take višine referenc ne izpolnjujejo, čeprav bi lahko tudi ti prav tako uspešno izvedli predmetno javno naročilo.
Glede na navedeno razdelitev in obseg sklopov Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je višina zahtevanih referenc za obdobje od 2002 do 2004 postavljena previsoko oziroma nesorazmerno obsegu posamičnega sklopa ter da naročnik s tako visoko postavljenimi referencami diskriminira ponudnike, ki se bodo prijavili samo na IV. sklop-KROGELNI VENTILI, POCINKANE CEVI IN FITINGI oziroma V. sklop-OSTALI VODOVODNI MATERIAL, čeprav bi lahko tudi ti glede na obseg javnega naročila uspešno izvajali dobavo, ki je predmet javnega naročila. Naročnik na tak način tudi neupravičeno omejuje konkurenco na trgu saj, s tako postavljenimi referencami daje prednost "večjim ponudnikom", čeprav za takšno omejevanje nima utemeljenega razloga oziroma ga tudi ni uspel argumentirano utemeljiti in obrazložiti.
Državna revizijska komisija na podlagi vsega zapisanega zaključuje, da je naročnik pri postavitvi višine referenc, kršil določila 42. a člena ZJN-1, saj tako postavljen pogoj v primeru, da ponudnik odda ponudbo le za posamezni sklop, ni v skladu z naravo, vsebino, namenom in obsegom glede na navedene posamezne sklope predmetnega javnega naročila. Hkrati pa je naročnik s svojim ravnanjem kršil tudi temeljni načeli javnega naročanja in sicer enakopravnosti med ponudniki (določeno v 7. členu ZJN-1) ter zagotavljanja konkurence med ponudniki (določeno v 5. členu ZJN-1).

Vlagatelj v nadaljevanju v zvezi z opredelitvijo sklopov, predvsem z opredelitvijo sklopa VI. naročniku očita, da je le-tega pripravil v neskladju z določili 26. člena ZJN-1.
Določilo prvega odstavka 26. člena ZJN-1 določa: "Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.".

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik javno naročilo razdelil na skupno VI. sklopov in sicer:
I. sklop - CEVI, FAZONSKI KOSI IN POKROVI IZ NODULARNE LITINE
II. sklop - PE IN PVC MATERIALI
III. sklop - ARMATURE
IV. sklop - KROGELNI VENTILI, POCINKANE CEVI IN FITINGI
V. sklop - OSTALI VODOVODNI MATERIAL
VI. sklop - MERILNA OPREMA
Pod sklop VI. je naročnik uvrstil naslednje blago:
1. VODOMERI
1a Obračunski vodomer (hišni) za dimenzije od 1/2 do 6/4 (DN 15 do DN 40)
1b Industrijski vodomeri
1c Kombinirani vodomeri od DN 50 do DN 150
2. MAGNETNO INDUKTIVNI MERILNIKI PRETOKA
3. OPREMA ZA ODČITAVANJE VODOMEROV
Državna revizijska komisija obenem ugotavlja, da naročnik v nobenega od preostalih VI. sklopov ni uvrstil VODOMEROV in s tem povezanih merilnih mehanizmov. Državna revizijska komisija v zvezi s takšnimi določili razpisne dokumentacije uvodoma navaja, da v njih ni najti neskladja s predpisi s področja javnih naročil. Naročnik je namreč pri odločitvi o tem, katero blago bo uvrstil v posamezen sklop, svoboden, upoštevati mora zgolj omejitve, kot jih postavlja ZJN-1 v citiranem 26. členu in ostalih, z oddajo javnega naročila po sklopih povezanih členih. Ob upoštevanju tega dejstva Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri oblikovanju sklopa VI. predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjeno celoto, tako, da ga je mogoče oddajati ločeno, s čemer je sledil s tem povezanim zahtevam prvega odstavka 26. člena ZJN-1.
V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja, da je naročnikova določitev vsebine VI. sklopa predmetnega javnega naročila negospodarna, saj rezervni deli niso povezani z novimi vodomeri, zaradi česar bi bilo po mnenju vlagatelja smiselno, da bi naročnik merilne mehanizme kot rezervne dele oblikoval kot samostojen sklop, saj na ta način naročnik onemogoča oddajo ponudb novih vodomerov, ki s starimi vodomeri po mehanizmu niso združljivi, je Državna revizijska komisija nadalje vpogledala tudi v razpisno dokumentacijo, stran 17, točka 1a, kjer je naročnik določil:
".. Merilni mehanizem z vsemi zgoraj navedenimi lastnostmi mora biti zagotovljen tudi kot rezervni del in mora omogočati vgradnjo v ohišja drugih proizvajalcev (INSA, IKOM, SCHINZEL, BOPP$REUTHER, ABB, SPX..). Merilni mehanizem kot rezervni del mora imeti oznako SI Z-14-16.."
Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo v zvezi z rezervnimi deli med drugim navaja, da le-ti niso povezani z novimi vodomeri ter se vsled tega onemogoča ponudba novih vodomerov, ki s starimi po mehanizmu niso združljivi, le-to pa naj ne bi bilo potrebno, saj bi naročnik lahko oblikoval samostojen sklop. Nadalje vlagatelj navaja, da je posamezen vodomer certificiran samo za lastne rezervne dele in se certifikat o ustreznosti ne nanaša na primere, ko bi npr. naročnik v ohišje enega proizvajalca vgradil mehanizem drugega proizvajalca, saj bi po mnenju vlagatelja uporabniki tak vodomer upravičeno zavrnili kot neustreznega. Naročnik je v zvezi z navedbo vlagatelja med drugim navedel, da je bila njegova zahteva podana zaradi poenotenja merilnih mehanizmov, saj obstajajo v njihovem sistemu različni proizvajalci vodomerov, katerih merilni vložki morajo biti pri zamenjavi mehanizmov usklajeni z različnimi ohišji. Ugotoviti gre, da je očitek vlagatelja v zahtevku za revizijo v zvezi z rezervnimi deli vezan na samo izvedbo predmetnega javnega naročila, ki ga v tej fazi naročniku ni mogoče očitati. Ob tem gre zapisati, da je naročnik samostojen pri oblikovanju sklopov in je tudi avtonomen glede odločitve o tem, ali bo javno naročilo razdelil v samostojno zaključene celote, ali pa ga bo oddal kot eno celotno javno naročilo. Glede na navedeno prav tako ne gre pritrditi niti stališču naročnika, ko v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelja pojasnjuje, da je prav zaradi upoštevanja 26. člena ZJN-1 razdelil vodovodni material na posamezne zaključene celote in bi v primeru, da bi sklop VI. še nadalje razdelil, dejansko kršil 26. člen ZJN-1. Naročnik bi namreč moral tudi v primeru, če bi predmetni sklop še nadalje razdelil, vseeno upoštevati 26. člen ZJN-1, saj uporaba določila 26. člena ZJN-1 ne more povzročiti kršitve pravil glede objav vrednosti, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem listu RS. Iz vsega zgoraj zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja zanj spornih določil razpisne dokumentacije z načelom enakopravnosti ponudnikov ali drugimi določili ZJN-1, vsled česar Državna revizijska komisija zaključuje, da je navedba vlagatelja v tem delu neutemeljena.

Kot slednjo navedbo je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo trditev, da je naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije, da morajo mokri vodomeri omogočati horizontalno in vertikalno montažo in v obeh položajih dosegati najmanj metrološki razred B ter da morajo imeti vsi vodomeri od 1/2 do 6/4 enako steklo, enaka tesnila, enak drsni in kovinski obroč, diskriminatorna, saj naj bi le-to zahtevo lahko izpolnil le vodomer enega proizvajalca.
Ob obravnavi navedenega je uvodoma potrebno poudariti, da je Državna revizijska komisija, skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02, 58/03, 2/04, 10/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je potrebno, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja ugotavlja, da so očitane kršitve podane pavšalno; vlagatelj jih ne opiše in konkretizira, niti ne navaja dejstev in dokazov, s katerimi bi te kršitve utemeljil. V zahtevku za revizijo vlagatelj zgolj navaja, da je zahteva po omogočanju horizontalne in vertikalne montaže ter doseganju najmanj metrološkega razreda B, diskriminatorna, ne navede pa niti konkretne kršitve naročnika niti ne ponudi dokaza, da naj bi zahtevo razpisne dokumentacije lahko izpolnjeval le vodomer enega proizvajalca. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Podobno gre ugotoviti tudi glede zadnje navedbe vlagatelja, ki se nanaša na zahtevo razpisne dokumentacije, pod točko 1c, iz katere izhaja, da "obtočni vodomer izpolnjevati zahteve navedene v točki 1a na strani 16" , v sklopu VI, lahko izpolni le eden ponudnik oziroma proizvajalec. Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da ob pavšalni navedbi, vlagatelj ne navede niti konkretne kršitve naročnika, niti ne ponudi dokaza vsled katerega bi bilo mogoče sklepati, da naj bi zahtevo razpisne dokumentacije lahko izpolnjeval le eden ponudnik oziroma proizvajalec. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu, tej navedbi ni sledila in je zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da mora glede na zgoraj zapisane ugotovitve na novo oblikovati določila razpisne dokumentacije v delu, ki se nanašajo na zahtevo naročnika, v poglavju III. "Postopek za ugotavljanje sposobnosti", pod točko 22. Podatki o referencah in sicer "Potrjene reference s strani pogodbenega partnerja o kvalitetni in pravočasni dobavi vodovodnih materialov v vrednosti vsaj 90.000.000,00 SIT za triletno obdobje od 2002 do 2004." ter ob tem ravnati skladno z določili 25. in drugih členov ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, dne

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 10, Ptuj
- EONA d.o.o., Petelinjek 44, Novo mesto
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran