018-209/2005 Občina Miklavž na Dravskem Polju

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) po predsedniku dr. Aleksiju Mužini, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za nabavo opreme za športno dvorano (telovadnico) za Oš Miklavž na Dravskem polju, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja UMT d.o.o., Kotnikova 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Blaž Mrva, Ilirska 17, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Miklavž na Dravskem polju, Nad izviri 6, Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 8. julija 2005

odločila:

Predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.5.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS št. 54/2005 pod št. objave Ob-15384/05.

Vlagatelj je z dopisom z dne 1.7.2005 (ki ga je naročnik prejel 4.7.2005) vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je naročnik pogoje sestavil tako, da ustrezajo izključno enemu ponudniku. Naročnik zahteva, da ponudnik izkaže, da je v zadnjih petih letih dobavil in opremil najmanj pet športnih objektov - športnih dvoran in telovadnic, in sicer najmanj dva objekta, kjer je pogodbena vrednost znašala najmanj 70.000.000,00 SIT z DDV na posamezen objekt, in najmanj tri objekte, kjer je pogodbena vrednost znašala 50.000.000,00 SIT z DDV na posamezen objekt. Vlagatelj zatrjuje, da lahko ta pogoj izpolni le eden ponudnik, poleg tega pa naj bi šlo tudi za nepotrebno in nesorazmerno zahtevo. Naročnik od ponudnikov tudi zahteva, da morajo predložiti načrt vgradnje opreme, tridimenzionalno predstavitev opreme telovadnice na CD-ju in statični izračun za konstrukcijo mobilne naprave za gledalce. Po mnenju vlagatelja je tudi ta naročnikova zahteva določena v nasprotju s pravili javnega naročanja, saj je nepotrebna in nesorazmerna glede na predmet javnega naročila, namenjena pa je izključno temu, da bi na javnem razpisu uspel favorizirani ponudnik.

Naročnik je z dopisom z dne 6.7.2005 Državni revizijski komisiji na podlagi 11. člena ZRPJN predlagal, da sprejme sklep, da naj se postopek oddaje javnega naročila ne zadrži. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema potek postopka in vsebino vloženega zahtevka za revizijo. Po mnenju naročnika je glede na vrednost predmeta, ki je ocenjena na 90.000.000,00 SIT, logično iskanje ponudnika z izkušnjami pri opremljanju športnih objektov. Naročniku se zdi tudi vprašljivo, zakaj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo tri dni pred rokom za oddajo ponudb, saj so bili pogoji razvidni že v objavi javnega razpisa. Glede zahteve za predložitev načrta vgradnje opreme naročnik meni, da je nujno potrebna, da lahko izvajalec gradbenih del že v pripravljalni fazi izvedbe tal vgradi v beton sidra za posamezna orodja. Brez tega načrta bo gradnja ustavljena oz. bo rok za izgradnjo podaljšan. Izvajalec gradbenih del lahko tudi odstopi od dogovorjene cene in zahteva podražitve, s čimer bo naročniku povzročena materialna in nematerialna škoda. Učenci bodo brez telovadnice, vprašljivo pa lahko postane tudi sofinanciranje investicije s strani države. Naročnik meni, da ima zaradi barvne skladnosti celotnega projekta pravico zahtevati tudi tridimenzionalno predstavitev opreme, statični izračun pa je minimalna zahteva za konstrukcijo, ki mora prenesti tako veliko težo.

Po pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu Državna revizijska komisija ni ugodila naročnikovemu predlogu, naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija praviloma ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje; iz prima facie pregleda zahtevka za revizijo mora biti razvidno, da revizijski razlogi, ki jih navaja vlagatelj, niso utemeljeni. Ob slednjem pogoju gre opozoriti, da je narava začasne odredbe iz drugega ali petega odstavka 11. člena ZRPJN drugačna od siceršnjih začasnih odredb v drugih postopkih, s katerimi želi predlagatelj praviloma zaustaviti določena ravnanja naslovnika začasne odredbe. Z začasno odredbo po drugem ali petem odstavku 11. člena ZRPJN namreč predlagatelj (naročnik) ne zahteva zadržanja postopka, saj do njega pride že ex lege na podlagi prvega odstavka 11. člena ZRPJN, temveč preklic zadržanja postopka. Ta značilnost začasne odredbe po drugem ali petem odstavku 11. člena ZRPJN pomeni, da mora biti za izdajo začasne odredbe izpolnjen pogoj prima facie neutemeljenosti zahtevka za revizijo, in ne, kot to praviloma velja za druge postopke izdaje začasnih odredb, pogoj prima facie utemeljenosti pravnega sredstva.

V predmetnem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predlogu za izdajo sklepa o nezadržanju postopka ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali obstaja možnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel, v čem je javni interes za nadaljevanje postopka in zakaj naj bi bil v konkretnem primeru javni interes močnejši od interesa vlagatelja zahtevka za revizijo, da mu je zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga zagotavlja ZRPJN. Naročnik sicer navaja, da bi mu lahko bila povzročena materialna in nematerialna škoda, če bi izvajalec gradbenih del odstopil od dogovorjene cene in zahteval podražitev, škoda pa se po naročnikovemu mnenju kaže tudi v tem, da bodo učenci brez telovadnice. Vendar pa so to razlogi, na podlagi katerih naročnik zatrjuje neutemeljenost zahtevka za revizijo oz. neutemeljenost revizijske navedbe o nesorazmernosti zahteve za predložitev načrta vgradnje opreme, ne pa razlogi, s katerimi bi naročnik utemeljeval možnost nastanka nepopravljive škode, nujnost njene preprečitve in javni interes za nadaljevanje postopka. Tudi v primeru, če bi te naročnikove navedbe razumeli kot utemeljevanje okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati sklep po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, pa gre ugotoviti, da škoda, ki bi naročniku lahko nastala zaradi odpovedi ali spremembe gradbene pogodbe, ni niti nujna niti nepopravljiva škoda, ki se je kasneje ne bi dalo odpraviti z uveljavljanjem ustreznih odškodninskih oziroma drugih zahtevkov (t.i. jamčevalne sankcije). Naročniku je sicer mogoče slediti v delu, ko navaja, da bodo učenci v primeru zastojev v postopku do nadaljnjega brez telovadnice. Za nemoteno izvajanje učnega programa nedvomno obstaja javni interes. Vendar pa takšno stanje po naročnikovih navedbah traja že dve leti, naročnik pa v svojem predlogu ni niti zatrjeval, da je javni interes za nemoteno izvajanje učnega programa na eni strani večji od interesa vlagatelja, da doseže pravno varstvo v okviru, ki mu ga zagotavlja ZRPJN, na drugi strani pa večji tudi od javnega interesa, ki se kaže v tem, da morajo biti postopki oddaje javnih naročil izpeljani na zakonit način (načelo pravne države).

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da naročnik ni izkazal okoliščin, ki bi kazale na možnost nastanka nepopravljive škode oziroma/ter nujnost preprečitve le-te in javni interes za nadaljevanje postopka. Hkrati pa gre ob prima facie pregledu zahtevka za revizijo tudi ugotoviti, da iz vlagateljevih revizijskih navedb ni razvidno, da bi bile le-te očitno neutemeljene, kot to sicer zatrjuje naročnik v svojem predlogu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 8. julij 2005

dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Občina Miklavž na Dravskem polju, Nad izviri 6, Miklavž na Dravskem polju
- Odvetnik Blaž Mrva, Ilirska 17, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran