Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-181/2005 Klinični center Ljubljana

    Številka: 018-181/05-33-1426
    Datum sprejema: 22. 6. 2005

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, članice Vesne Cukrov in člana Francija Kodela, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup radioizotopov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IASON LABORMEDIZIN GesmbH.& Co.KG, Feldkirchner Strae 4, Graz - Seiersberg, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska c. 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.06.2005

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Odločitvi o oddaji naročila, št. 01-52/11-05, z dne 10.05.2005, in sicer v delu, ki se nanaša na 1., 3., 6., 7., 8., 11. in 13. sklop 1. skupine, na 4., 5., 6. in 7. sklop 2. skupine ter na 5. sklop 3. skupine.

    2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na 6. sklop 3. skupine zavrne kot neutemeljen.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 22.09.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 11-13, z dne 11.02.2005, pod številko objave Ob-3656/05, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za nakup radioizotopov v treh skupinah, in sicer 1. skupina: kompleti za pripravo radiodiagnostikov (v 13-tih sklopih), 2. skupina: izotopi (v 15-tih sklopih) in 3. skupina: reagenti (v 21-tih sklopih). Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila RTV 002/2005-1L-ODP/S, z dne 13.04.2005, ponudnike obvestil, da je oddal izvedbo naročila naslednjim ponudnikom (Državna revizijska komisija navaja le tiste izbrane ponudnike, ki se nanašajo na izpodbijane sklope): podjetju KARANTA LJUBLJANA d.o.o., Ljubljana v 1. in 11. sklopu 1. skupine, podjetju BIOMEDIS M.B. d.o.o., Maribor v 3., 6., 7., 8. in 13. sklopu 1. skupine, v 4., 5., 6. in 7. sklopu 2. skupine ter v 5. sklopu 3. skupine. Naročnik javnega naročila v 6. sklopu 3. skupine ni oddal.

    Zoper zgoraj navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo v katerem uvodoma navaja, da je naročnik ugotovil, da ni predložil slovenskega dovoljenja za trgovanje in posledično ni izpolnil razpisnih pravil. Vlagatelj navaja, da je skladno s tem razpisom podal izjavo, da ima vse potrebne dokumente za trgovanje, razen tega pa je v ponudbo priložil tudi dokumentacijo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje Avstrija. Vlagatelj poudarja, da slovenski dokument v razpisni dokumentaciji ni bil zahtevan.
    Vlagatelj nadalje ugotavlja, da je v 3. skupini, in sicer v 5. sklopu ponudil Tiroglobulin s podatki o natančnosti. V zvezi s tem še dodaja, da je občutljivost (kakovost) ponujenega Tiroglobulina ("EIASONT g Ca" ELISA) veliko boljša od tistih, ki so jih ponudili drugi ponudniki. Vlagatelj navaja, da je bila v tem sklopu opravljena napačna kalkulacija cene. Vlagatelj je namreč ponudil ceno v višini 10.440.000,00 SIT; ponudba izbranega ponudnika v tem sklopu (podjetje BIOMEDIS M.B. d.o.o., Maribor) pa naj bi znašala 8.637.187,50 SIT, kar je v popolnem neskladju s podatki, ki izhajajo iz zapisnika o odpiranju ponudb, kjer je znašala cena slednjega 10.364.625,00 SIT.
    Vlagatelj nadalje navaja, da je v 6. sklopu 3. skupine (TRAK TSI) ponudil test druge generacije. Vlagatelj še dodaja, da je zahtevku za revizijo priložil publikacijo s temo preizkusi "druge generacije" ter človeškimi ali prašičjimi in človeškimi THS-receptorji.

    Naročnik je s sklepom, št. 01-52/15-05, z dne 30.05.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik najprej ugotavlja, da je pod 2. točko obrazca 01 postavil pogoj, da ima ponudnik potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, kar dokazuje z veljavnim dovoljenjem za promet z zdravili oz./in veljavnim dovoljenjem za promet z medicinskimi pripomočki. Naročnik opozarja na Pravilnik o natančnejših pogojih za promet na debelo z zdravili (Uradni list RS, št. 75/03; v nadaljevanju: Pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi tretjega odstavka 54. člena Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99, 77/200, 7/02, 13/02 67/02 in 47/04). Pravilnik v 14. členu natančno opredeljuje pogoje, ki jih morajo izpolniti pravne in fizične osebe, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z zdravili v katerikoli državi članici EU in bodo opravljale promet na debelo z zdravili v Republiki Sloveniji, in sicer, da "se morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti prometa na debelo z zdravili v Republiki Sloveniji priglasiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji". Naročnik je dne 16.03.2005 ugotovil, da vlagatelj ni vpisan v seznam, torej na dan oddaje ponudb ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje prometa na debelo z zdravili na območju Republike Slovenije.
    Glede drugo navedenega očitka, naročnik navaja, da je v svoji odločitvi pomotoma navedel napačni razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (kot ugotavlja naročnik, je vlagatelj podal podatke o natančnosti metode in koeficient variacije povprečno izmerjene vrednosti, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji) in da je pravi razlog zavrnitve v tem, ker je vlagatelj v predračun vpisal drugačno ceno kot v specifikacijo ponudbe.
    Naročnik na koncu še zatrjuje, da je v 6. sklopu TRAK TSI (3. skupina: reagenti) zahteval, da mora biti reagent za določevanje druge generacije (protitelesa humanega izvora), kar ponujeni reagent vlagatelja ne izpolnjuje. Reagent je sicer druge generacije, vendar ne vsebuje humanih protiteles.

    Vlagatelj je z dopisom, z dne 06.06.2005, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je z dopisom, z dne 13.06.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.06.2005, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja dne 16.06.2005 naročnika in vlagatelja zaprosila za dodatna pojasnila (drugi odstavek 21. člena). Državna revizijska komisija je dodatna pojasnila prejela dne 17.06.2005 (od vlagatelja) in dne 21.06.2005 (od naročnika).

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju dodatnih pojasnil je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

    V obravnavanem primeru je med strankama spor med drugim tudi v tem, ali je vlagatelj ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo iz 3. točke obrazca 01 (Obrazec za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika).
    Sposobnost ponudnika za izvedbo javnega naročila se v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v vsakem konkretnem javnem razpisu presoja na osnovi zahtev, ki jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji in ki imajo (praviloma) naravo pogoja v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1 (Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave). Naročnik je pri določanju zahtev, ki se nanašajo na usposobljenost ponudnika dolžan upoštevati tudi določilo 42. člena ZJN-1. Navedena zakonska določba v prvem odstavku določa tri obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in med njimi v 2. točki, "da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno" medtem, ko v četrtem odstavku ureja neobvezne zahteve za presojo usposobljenosti ponudnikov, katerih določitev je v domeni naročnika.
    Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik pogoje za udeležbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila navedel v obrazcu 01 (29., 30., in 31. stran razpisne dokumentacije - Obrazec za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika), pri čemer je obvezne pogoje iz 42. člena ZJN-1 zajel v 1., 2. in 3. točko predmetnega obrazca. Naročnik je tako v 3. točki zapisal, da mora ponudnik izpolniti naslednji pogoj za priznanje sposobnosti: "da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila". Kot dokaz za izpolnitev prej citiranega pogoja so morali ponudniki predložiti "veljavno dovoljenje za promet z zdravili oz./in veljavno dovoljenje za promet z medicinskimi pripomočki".
    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se spor v tem delu revizijskega zahtevka nanaša le na predložitev veljavnega dovoljenja za promet z zdravili in ne (tudi) na predložitev veljavnega dovoljenja za promet z medicinskimi pripomočki.
    Stranki v tem postopku sta si edini v tem, da je vlagatelj (tuja) pravna oseba (iz države članice EU), ki je pridobila dovoljenje za opravljanje prometa na debelo z zdravili v državi članici EU, in sicer v Avstriji. Ravno tako sta si stranki edini v tem, da je vlagatelj v ta namen predložil Obrazec o registraciji zavezancev v avstrijskem registru za medicinske proizvode â??.., ki ga je izdalo Zvezno ministrstvo za zdravje in ženske (Oddelek za medicinske proizvode) države Avstrije in (lastno) izjavo o tem, da ima vsa potrebna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Glede na zgoraj opisano dejansko stanje je spor med naročnikom in vlagateljem v tem, ali je vlagatelj s predloženimi dokumenti (v celoti) izpolnil zgoraj citirano zahtevo naročnika (v delu, ki se nanaša na promet z zdravili na debelo). Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da vlagatelj (zgolj) s predložitvijo navedenih dokumentov ni (v celoti) izpolnil citirane zahteve iz razpisne dokumentacije, pri čemer se sklicuje na Pravilnik, ki v drugem odstavku 14. člena določa, da se morajo pravne oz. fizične osebe, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na debelo v katerikoli državi članici EU in bodo opravljale promet na debelo z zdravili v Republiki Sloveniji, pred začetkom opravljanja dejavnosti prometa na debelo z zdravili v Republiki Sloveniji priglasiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji. Naročnik tako ugotavlja, da vlagatelj v času oddaje ponudbe ni bil priglašen pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, zato je njegovo ponudbo zavrnil. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da naročnik takšne zahteve v razpisni dokumentaciji ni postavil zato meni, da je s predložitvijo zgoraj naštetih dokumentov v celoti ravnal s postavljeno zahtevo iz razpisne dokumentacije oziroma, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval (še) priglasitve pri pristojnem organu.
    Ob upoštevanju prej navedene besedne interpretacije sporne zahteve iz razpisne dokumentacije je mogoče ugotoviti, da je naročnik, v dokaz izpolnjevanja spornega pogoja zahteval (le) predložitev "veljavnega dovoljenja za promet z zdravili na debelo". V obravnavanem segmentu je tako naročnik, ob zgoraj opisanem dejanskem stanju, vlagateljevo ponudbo presojal v nasprotju s pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik tako vlagateljeve ponudbe, v primerjavi s ponudbami ostalih konkurentov, ni obravnaval enakopravno, kot to zahteva temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1. Navedenemu v prid govori tudi besedilo 14. točke Pravilnika, iz katerega je mogoče razbrati, da sporno priglasitev lahko pridobijo le tiste pravne in fizične osebe, ki so (pred tem že) pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na debelo z zdravili v katerikoli državi članici. Pogoj za priglasitev je torej (predhodno že) pridobljeno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili v matični državi članici EU, katerega pa je vlagatelj z zgoraj naštetimi dokumenti tudi izkazal, predložitev le-teh pa med strankama v tem postopku ni sporna.
    Državna revizijska komisija (ponovno) poudarja, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija oziroma, da je (ne)pravilnost posamezne ponudbe mogoče presojati zgolj na podlagi določil obstoječe razpisne dokumentacije. V obravnavanem primeru torej ni pomembno, kakšne dokumente in/ali podatke je naročnik želel pridobiti od ponudnikov (vlagatelja), temveč je edino merodajna določitev pogoja kot je zapisan v razpisno dokumentacijo. Ker je torej naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval le, da morajo ponudniki predložiti veljavno dovoljenje za promet z zdravili na debelo, predložitev le-tega s strani vlagatelja pa med strankama v tem postopku ni sporna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagateljevo ponudbo neupravičeno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila (v delu, ki se nanaša na nakup zdravil, to je v delih, ki se nanašata na 1. skupino - kompleti za pripravo radiodiagnostikov in 2. skupino - izotopi).

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala drugo naveden vlagateljev očitek, ki se nanaša na (ne)pravilnost njegove ponudbe v 5. sklopu 3. skupine (tiroglobulin). Kot izhaja iz izpodbijane odločitve je naročnik v predmetnem sklopu izločil vlagateljevo ponudbo iz razloga, ker "v navodilih ni podatkov o natančnosti metode", s čimer naj bi vlagatelj ravnal v nasprotju z navodili iz razpisne dokumentacije ("določanje natančnosti metodeâ??.." je navedena na 26. strani Strokovnih zahtev naročnika po skupinah - 3. skupina - reagenti).
    Kljub temu, da se je naročnik v tem delu revizijskega zahtevka strinjal z vlagateljem v tem, da vlagateljeva ponudba ni nepravilna iz razloga, ki jo je navedel v izpodbijani odločitvi oziroma je ugotovil, da je vlagatelj za reagent tiroglobulin podal podatke o natančnosti metode in koeficient variacije, v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije pa je kljub temu vlagateljev zahtevek v tem delu revizijskega zahtevka zavrnil. Naročnik je namreč hkrati tudi ugotovil, da je z izpodbijano odločitvijo, (citiramo) "pomotoma navedel napačni razlog za zavrnitev in je pravi razlog zavrnitve naslednji: naročnik je s preverjanjem podatkov vpisanih v vlagateljevo specifikacijo ponudbe in v predračun za 5. sklop: tiroglobulin (3. skupina: reagenti) ugotovil, da so podatki v predračunu neresnični zato je ponudbo vlagatelja kot nepravilno, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrnil".
    V zvezi s tem je potrebno najprej ugotoviti, da je vprašanje (ne)pravilnosti ponudb stvar oz. rezultat njihovega pregleda in ocenjevanja, kar se ponudnikom notificira z odločitvijo o oddaji naročila (prvi odstavek 78. člena ZJN-1). Zoper naročnikovo odločitev lahko ponudniki (v roku 10 dni od prejema le-te) vložijo zahtevek za revizijo, v katerem morajo (med drugim) navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi kršitve dokazujejo (prvi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN), naročnik pa zavrne zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve (tretji odstavek 16. člena ZRPJN). Kot že izhaja iz zgoraj navedenega je vlagatelj (tudi) zoper naročnikovo odločitev v obravnavanem sklopu vložil zahtevek za revizijo, glede očitane kršitve je navedel dejstva in dokaze, naročnik pa je v tem delu revizijskega zahtevka, svojo odločitev (izven revizijskih navedb) oprl na novo ugotovljena dejstva, s katerimi pa vlagatelj (do tedaj) ni bil seznanjen. Ker je bil vlagatelj z opisanim prikrajšan pri uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva (s "pravim razlogom" zavrnitve njegove ponudbe v tem sklopu je bil namreč seznanjen šele v teku revizijskega postopka, torej v fazi, v kateri je, v skladu s 11. členom ZRPJN, veljal suspenzivni učinek vloženega zahtevka za revizijo) je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev tudi v delu, ki se je nanašal na obravnavani 5. sklop 3. skupine (in ni meritorno presojala, s strani naročnika "na novo" navedenega razloga za izločitev vlagateljeve ponudbe v obravnavanem sklopu).

    V obravnavanem primeru je med strankama spor tudi v tem, ali je vlagatelj oddal (ne)pravilno ponudbo v delu, ki se nanaša na 6. sklop 3. skupine (TRAK TSI). Naročnik je namreč vlagateljevo ponudbo v predmetnem sklopu izločil, ker naj, s strani vlagatelja ponujeni reagent, ne bi vseboval z razpisno dokumentacijo zahtevanih humanih protiteles.

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji, in sicer na 21. strani razpisne dokumentacije (skupina 3: reagenti) zahteval med drugim tudi, da "mora biti reagent za določevanje protiteles proti TSH receptorju (TRAK TSI) druge generacije (protitelesa humanega izvora)".
    Ker vlagateljeve navedbe iz revizijskega zahtevka v zvezi s tem niso bile povsem jasne je Državna revizijska komisija na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 21. člena ZRPJN naročnika in vlagatelja zaprosila za dodatna pojasnila in se pri presoji predmetnih navedb v celoti oprla na prejete dodatne informacije.
    Vlagatelj v zahtevku ni jasno zapisal, ali njegov reagent vsebuje zahtevana humana protitelesa pač pa je navedel le, da je ponudil test druge generacije torej, da je izpolnil strokovno zahtevo, zaradi katere ga naročnik ni izločil in/ali katere neizpolnitev mu naročnik ni očital. še več. Vlagatelj je z dodatnimi pojasnili jasno priznal, da reagent, ki ga je ponudil v izpodbijam sklopu ne vsebuje humanih protiteles, in sicer z obrazložitvijo, da "humana telesa ne bi smela biti odločilna in da je njegov produkt po kvaliteti in v celoti enakovreden produktu, ki vsebuje tako imenovana protitelesa".
    Državna revizijska komisija v zvezi s tem v celoti sprejema tudi pojasnila, ki jih je prejela od naročnika. Iz pojasnil izhaja, da so bila v strokovnem delu razpisne dokumentacije zahtevana humana protitelesa v standardnih raztopinah in humani rekombinantni THS receptorji, na katera se humana protitelesa vežejo v procesu meritve. Vlagatelj, navaja naročnik v nadaljevanju, v svoji ponudbi ni navedel izvora vseh komponent analiznega kompleta, kar je neobičajno. Iz dodatnih pojasnil še izhaja, da je naročnik prejel informacijo o tem, da analizni komplet, ki ga je ponudil vlagatelj, vsebuje THS receptorje nehumanega izvora (šele) med testiranjem predmetnega proizvoda, in sicer od uradnega predstavnika vlagatelja.
    Glede na zgoraj opisano dejansko stanje je potrebno vsekakor ugotoviti, da s strani vlagatelja ponujeni reagent ni vseboval humanih protiteles, kar pomeni, da vlagateljeve ponudbe v tem sklopu v nobenem primeru ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 namreč v 13. točki 3. člena določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna je torej ta, da slednja izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna pa izhaja iz prvega odstavka 76. člena, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.
    Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo v predmetnem sklopu zavrnil kot nepravilno, ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter, da je vlagateljeva trditev o tem, da je njegova ponudba v tem segmentu pravilna, neutemeljena.

    Ob vsem opisanem je bilo potrebno odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija je pri odločanju upoštevala, da se spor med vlagateljem in naročnikom vodi le v zvezi z oddajo javnega naročila v tistih sklopih 1. in 2. skupine, v katerih je vlagatelj oddal ponudbo in v dveh sklopih 3. skupine, zato je obe stranki potrebno opozoriti, da je odločitev naročnika o izbiri najugodnejših ponudnikov za nakup radioizotopov v preostalih sklopih postala pravnomočna z dnem, ko se je iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo (oziroma v 6. sklopu 3. skupine z dnem sprejema (te) odločitve s strani Državne revizijske komisije).

    V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo tako moral v spornih sklopih 1., 2. in 3. skupine ponovno ugotavljati pravilnost prispelih ponudb in pravilne ponudbe oceniti v skladu z vnaprej predvidenimi merili za ocenjevanje ponudb, oziroma zaključiti postopek na drug ustrezen način, ki ga določa ZJN-1.

    Državna revizijska komisija o stroških ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 22.06.2005

    Predsednik senata:
    Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
    Član Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    - Odvetniška družba Čeferin o.p., Taborska c. 13, Grosuplje
    - Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2 Ljubljana
    - KARANTA LJUBLJANA d.o.o., Poljanski nasip 6, Ljubljana
    - BIOMEDIS M.B. d.o.o., Slokanova 12, Maribor
    - Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

    Natisni stran