018-156/2005 DARS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodela, kot predsednika senata, ter predsednika dr. Aleksija Mužina in članice mag. Metke Cerar, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "AC odsek Hrastje- Lešnica; nabava vozil, mehanizacije in opreme za AC bazo Novo mesto" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAN Gospodarska vozila Slovenija, d.o.o., Brnčičeva ulica 35, Ljubljana- Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.05.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.03.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "AC odsek Hrastje- Lešnica; nabava vozil, mehanizacije in opreme za AC bazo Novo mesto". Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 23-24, z dne 11.03.2005, pod številko objave Ob-7026/05, ter Uradnem listu Evropske unije, št. S 49, z dne 10.03.2005, pod številko objave 47222.

Dne 21.04.2005, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila tako, da preoblikuje 10. sklop predmeta javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov takse za revizijo, v višini 100.000,00 SIT.
V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni v skladu z 4., 7. in 26. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je namreč predmet javnega naročila razdelil na 15 sklopov, pri čemer je določil, da ponudbe ni mogoče predložiti le za del posameznega sklopa. ZJN-1 v 26. členu določa, da lahko naročnik predmet javnega naročila oblikuje v smiselno sklenjene celote (sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno, ob upoštevanju načela gospodarnosti. Naročnik sklopa 10, ki je največji in katerega vrednost je 302.600.000,00 SIT, ni oblikoval smiselno in gospodarno, ker je združil vsa tovorna vozila, katerih razpon dovoljene skupne mase je od 3,5 ton in več. Ta razpon dovoljene skupne mase izpolnjuje le del ponudnikov. Na trgu so namreč tudi ponudniki gospodarskih vozil, katerih proizvodni program obsega vozila v različnih razponih dovoljene skupne mase (pri vlagatelju je to npr. dovoljena skupna masa 6 ton in več). Ker lahko določeni ponudniki ponudijo sklop 10 v celoti samo s svojo blagovno znamko, oziroma z njo povezano, ni v njihovem interesu, da bi sodelovali v "skupni ponudbi, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev" (Razpisna dokumentacija- točka 5.2 Navodil za izdelavo ponudbe). Na ta način je izločen določen krog ponudnikov. Vlagatelj meni, da je s tem kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1. Naročnik s tako oblikovanim sklopom 10 ni zagotovil gospodarnosti porabe javnih sredstev niti enakopravnosti ponudnikov. Sklop 10 je potrebno razdeliti v take sklope, razdeljene po dovoljeni skupni masi, ki bi omogočali tudi ostalim ponudnikom enakovredne možnosti za samostojno sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila.
Vlagatelj predlaga, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo in predmet javnega naročila, naveden v 10. sklopu, razdeli v vsaj dva ustrezna sklopa, na predpisan način objavi spremembo ter o tem obvesti ponudnike, vlagatelju pa prizna stroške takse za revizijo, v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 402-25/05 2005/00083, z dne 10.05.2005, s katerim je le- tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov.
Z zapisnikom seje naročnikove strokovne komisije za izvedbo predmetnega javnega naročila, ki je priloga naročnikovega sklepa, naročnik pojasnjuje, da iz opisa 10. sklopa javnega naročila izhaja, da lahko ponudijo predmet posameznega sklopa različni proizvajalci, saj je predmet postopka oddaje javnega naročila nabava vozil, mehanizacije in opreme. V kolikor posamezni proizvajalec kot ponudnik sam ne more zagotoviti ponudbe za posamezen sklop v celoti, lahko dobavi vozila drugega proizvajalca in jih ponudi v okviru razpisanega sklopa kot celote. S tem ni kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov, saj imajo vsi ponudniki ob navedenih razpisnih pogojih enake možnosti. V kolikor bi naročnik opredelil kot razpisni pogoj dobavo vozil istega proizvajalca, bi bil tak razpisni pogoj v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Z razpisano nabavo vozil pa je zagotovil možnost predložitve ponudb različnih proizvajalcev najširšemu krogu ponudnikov, ob upoštevanju zlasti načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, kakor tudi načela enakopravnosti ponudnikov. V kolikor bi upošteval omejitve, kot jih predlaga vlagatelj v svojem zahtevku, bi dopustil predložitev ponudb ožjemu krogu ponudnikov. Naročnik zato ugotavlja, da kršitve 4., 7. in 26. člena ZJN-1, z oblikovanjem sklopa 10, kot smiselno sklenjene celote, niso podane. Naročnik je v sklopu 10 razpisal nabavo tovornih vozil, kot smiselno zaključene celote, ki omogoča vsem ponudnikom ob enakih pogojih, da naročniku ponudijo dobavo iste vrste vozil, ki pa jih lahko dobavijo od različnih proizvajalcev. Predmet postopka oddaje javnega naročila ni proizvodnja tovornih vozil, temveč njihova nabava. V kolikor bi naročnik upošteval vlagateljeve navedbe, s katerimi slednji zatrjuje, da lahko določeni ponudniki v sklopu 10 ponudijo v celoti produkte svoje blagovne znamke oziroma z njo povezane znamke, zaradi česar naj ne bi bilo v njihovem interesu sodelovati v skupni ponudbi, bi neenakopravno obravnaval vse tiste ponudnike, ki bi ponudili dobavo tovornih vozil blagovnih znamk, ki jih sami ne proizvajajo, temveč le dobavljajo. Naročnik ugotavlja, da bi bilo ravno z upoštevanjem vlagateljevega predloga kršeno načelo enakopravnosti med ponudniki; proizvajalci tovornih vozil bi bili namreč v neupravičeni prednosti v primerjavi z dobavitelji tovornih vozil, še zlasti ob upoštevanju predmeta javnega naročila. Z razdelitvijo sklopa 10 na tovorna vozila po dovoljeni skupni masi, kar naj bi omogočalo tudi ostalim ponudnikom enakovredne možnosti za samostojno sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, bi naročnik proizvajalcem tovornih vozil torej omogočil prednost pred dobavitelji. Naročnik je z opredelitvijo sklopov, vključno s sklopom 10, glede na namen javnega naročila in glede na predmet le-tega zagotovil tudi spoštovanje določil 4. člena ZJN-1. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 13.05.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem se je odzval tudi na argumente, s katerimi je naročnik zavrnil njegov zahtevek za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 18.05.2005, Državni revizijski komisiji dostavil dokumentaciji o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, dne 26.05.2005 pa je posredovano dokumentacijo dopolnil.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 26.05.2005, vlagatelja pozvala k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o doplačilu takse za revizijo. Vlagatelj je zahtevek za revizijo dopolnil dne 30.05.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v zvezi s sklopom 10 naročniku uvodoma očita, da je pripravljen v neskladju z določili 26. člena ZJN-1.

Iz določil prvega odstavka 26. člena ZJN-1 izhaja: "Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.".

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik javno naročilo razdelil na skupno 15 sklopov, pri čemer je v sklop 10 uvrstil naslednje blago:
- tovorno vozilo moči 280- 320 kW, pogon 4x4, 3- stopenjski hidravlični sistem- 4 komadi,
- tovorno vozilo moči 160-200 kW, pogon 4x4, 2- stopenjski hidravlični sistem- 3 komadi,
- tovorno vozilo moči 160-200 kW, 2- stopenjski hidravlični sistem- 1 komad,
- tovorno vozilo- cisterna 9 m3, s tlačno črpalko za čiščenje odtočnih cevi in spiranje- 1 komad,
- tovorno vozilo s hidravličnim avtodvigalom moči 300- 320 kW (s kljuko za dvigovanje in izklopno žlico)- 1 komad,
- lahko tovorno vozilo dovoljene skupne mase 3,5 t in 90- 100 kW- dolga kabina- 7 komadov,
- lahko tovorno vozilo dovoljene skupne mase od 5 do 7 t, 90- 110 kW, pogon 4x4- 1 komad.

Državna revizijska komisija obenem ugotavlja tudi, da naročnik v nobenega od preostalih štirinajstih sklopov ni uvrstil tovornih vozil, temveč je v te, poleg ostale opreme, uvrstil le specialna vozila, delovne in gradbene stroje in podobno. Ob upoštevanju tega dejstva Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri oblikovanju sklopa 10 predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjeno celoto, tako, da ga je mogoče oddajati ločeno, s čemer je sledil s tem povezanim zahtevam prvega odstavka 26. člena ZJN-1. Iz navedenega razloga na tem mestu obravnavnim revizijskim navedbam vlagatelja ni mogoče slediti.

V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja, da je naročnikova določitev vsebine 10 sklopa predmetnega javnega naročila negospodarna, hkrati pa sta z njo kršeni načeli zagotavljanja konkurence in enakopravnosti med ponudniki, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te neutemeljene.

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik kot predmet javnega naročila izrecno določil nabavo vozil, mehanizacije in opreme, pri čemer ni zahteval, da morajo biti vsa dobavljena vozila istega proizvajalca. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik na 4. strani Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da lahko ponudnik predloži ponudbo za posamezni sklop ali za vse razpisane sklope, ni pa mogoče ponudbe predložiti samo za del posameznega sklopa. Naročnik je v točki 3 istih navodil določil tudi, da lahko ponudnik predloži bodisi samostojno ponudbo ali pa ponudbo skupine izvajalcev, kjer nastopa kot partner.

Državna revizijska komisija v zvezi s takšnimi določili razpisne dokumentacije ugotavlja, da v njih ni najti neskladja s predpisi s področja javnih naročil. Naročnik je pri odločitvi o tem, katero blago bo uvrstil v posamezen sklop, svoboden, upoštevati mora zgolj omejitve, kot jih postavlja ZJN-1 v citiranem 26. členu in ostalih, z oddajo javnega naročila po sklopih povezanih členih. Ugotoviti gre, da je naročnik s citiranimi določili razpisne dokumentacije omogočil sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila v sklopu 10 tako proizvajalcem blaga, ki je predmet javnega naročila v tem sklopu, kot tudi njegovim prodajalcem, obenem pa je naročnik s tem, da ni določil, da morajo biti vsa ponujena vozila v sklopu istega proizvajalca, dopustil tudi skupne ponudbe več partnerjev, bodisi prodajalcev, proizvajalcev ali obojih skupaj. V zvezi s temi ugotovitvami gre opozoriti, da vlagatelj svoje revizijske navedbe o tem, da so z naročnikovo opredelitvijo vsebine desetega sklopa predmetnega postopka oddaje javnega naročila favorizirani določeni proizvajalci, ni konkretiziral, saj ni navedel kateri naj bi bili ti proizvajalci, niti za svoje navedbe ni ponudil nikakršnih dokazov. Ob zapisanem pa velja opozoriti še, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo tudi sam navedel, da lahko naročnikove zahteve izpolni več ponudnikov (vlagateljeva je navedel: "Ta razpon dovoljene mase izpolnjuje le del ponudnikov.".), iz česar izhaja, da priznava, da konkurenca tudi pri sklopu, kot ga je oblikoval naročnik, vsekakor obstaja. Iz navedenih razlogov na tem mestu obravnavanim navedbam vlagatelja ni bilo mogoče slediti. V zvezi s predlogom vlagatelja, da bi naročnik moral zanj sporni sklop razdeliti vsaj na dva sklopa, pa velja omeniti še, da bi bili sledeč vlagateljevemu stališču tudi v primeru, če bi bil 10. sklop razdeljen na dva sklopa, ponovno diskriminirani ponudniki, ki ne bi imeli v svoji ponudbi vseh tovornih vozil v obsegu novo nastalih sklopov. Takšno stališče bi pomenilo, da bi moral naročnik vsako od tovornih vozil (analogno pa tudi vsakega od preostalih delov mehanizacije, vozil in opreme po ostalih sklopih) nabavljati v svojem sklopu, kar pa lahko ne bi bilo skladno z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in ostalimi določili predpisov s področja javnih naročil.

Iz zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja zanj spornih določil razpisne dokumentacije z načeli gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zagotavljanja konkurence med ponudniki ter enakopravnosti ponudnikov, niti z ostalimi določili predpisov s področja oddaje javnih naročil.
Državna revizijska komisija je v posledici zapisanega vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z določili 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini plačane takse za revizijo.

Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, na temelju šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 30.05.2005

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- MAN Gospodarska vozila Slovenija, d.o.o., Brnčičeva ulica 35, Ljubljana- Črnuče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran