018-176/2005 Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, članice mag. Metke Cerar in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup RTG opreme s pripadajočo adaptacijo prostorov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Gorenje GTI, d.o.o., Partizanska 12, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.06.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.11.2004 sprejel sklep, št. 58/04, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup RTG opreme s pripadajočo adaptacijo prostorov, po odprtem postopku, po sklopih, ki ga je objavil v Uradnem listu RS, št. 10/2005, z dne 04.02.2005, pod številko objave Ob-3184/05.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o oddaji naročila, št. 01-51/13-05, z dne 21.04.2005, oddal javno naročilo za sklop št. 1, sklop št. 2 in sklop št. 3 ponudniku MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje, za sklop št. 4 pa je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje MEDITRADE d.o.o., Vodovodna 100, Ljubljana.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.04.2005, skladno z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102700 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik je z dopisom, z dne 05.05.2005, vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj je dne 17.05.2005 vložil zahtevek za revizijo za sklop št. 1, v katerem uvodoma povzema zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na generator in rentgensko cev. Vlagatelj med drugim navaja, da naj bi iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 05.05.2005, med drugim izhajalo stališče naročnika, da je vlagatelj ponudil 65 kW generator in bi zato morala biti tudi moč velikega fokusa ponujene rentgenske cevi vsaj 65 KW. Po mnenju vlagatelja naj bi naročnik zahtevo po "usklajenosti" zamenjal z zahtevo po "enakosti", ker pri zahtevah razpisne dokumentacije naročnika ne gre za enakost, temveč za usklajenost, kar naj bi bilo razvidno tudi iz naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 05.05.2005, v kateri je zapisano, da bi morala biti moč velikega fokusa ponujene rentgenske cevi "vsaj" 65 kW in ne točno 65 kW, kot je moč ponujenega generatorja. Vlagatelj meni, da mora generator podpirati delovanje rentgenske cevi, pri čemer pa mora imeti generator moč vsaj 50 kW. Vlagatelj navaja, da moč velikega fokusa, ki ga je ponudil vlagatelj, presega moč 50 kW, saj deluje v območju med 40 in 60 kW. Vlagatelj navaja, da se dejanska izhodna moč ponujenega generatorja s programiranjem med instalacijo in inicializacijo generatorja prilagodi rentgenski cevi. Kot navaja vlagatelj, bi naj bilo možno znižanje na 80 % nazivne moči, v konkretnem primeru s 65 kW na 52 kW. Po mnenju vlagatelja, se z vključeno opcijo Variofocus (MRD 5461) izpolni zahteva naročnika po usklajenosti velikega fokusa z močjo generatorja. Po navedbah vlagatelja Variofocus omogoča doseganje željene izhodne moči fokusa, prilagajanje moči aplikaciji in enakomerno obremenitev velikega in malega fokusa, s čimer se poveča kvaliteta slike, ker se ob zagotovitvi potrebne moči pridobi tudi zahtevana velikost fokusa.
V nadaljevanju vlagatelj oporeka odločitvi naročnika, ki je ponudbo vlagatelja v sklopu št. 1 ocenil kot nesprejemljivo, ker naj bi ponudbena cena vlagatelja v navedenem sklopu presegala vrednost zagotovljenih sredstev. Vlagatelj navaja, da se je postopek za predmetno javno naročilo začel s sklepom naročnika, št. 58/04, z dne 18.11.2004, ter da tudi iz Novelacije št. 1 Investicijskega programa "Nabava rentgenske opreme", november 2004 (v nadaljevanju: Novelacija programa) izhaja, da naročnik ni omejil vrednosti investicije po posameznem sklopu, pač pa je vrednost celotnega javnega naročila omejena v višini 187.000.000,00 SIT, vlagateljeva ponudba pa znaša 184.229.753,42 SIT in kot taka po mnenju vlagatelja, ne presega vrednosti za izvedbo predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj navaja, da naročnik ni upošteval načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj naj bi naročnik zaradi neupoštevanja meril za vrednotenje ponudb, izbral manj ugodno ponudbo.
Vlagatelj predlaga naročniku, da razveljavi svojo odločitev o dodelitvi predmetnega javnega naročila ter priglaša povračilo stroškov v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 01-51/16-05, dne 01.06.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik ugotavlja, da je moč velikega fokusa ponujene rentgenske cevi vlagatelja med 40 in 60 kW ter da je maksimalna moč ponujenega rentgenskega generatorja vlagatelja 65 kW, iz česar po mnenju naročnika izhaja, da moč velikega fokusa rentgenske cevi ni usklajena z največjo močjo ponujenega generatorja oziroma, da uporaba maksimalne moči ponujenega rentgenskega generatorja, v ponujeni kombinaciji vlagatelja, ni mogoča. Taka ponudba ne ustreza zahtevam javnega razpisa, kar po mnenju naročnika pomeni, da vlagatelj v ponudbi ni upošteval zahtev iz razpisne dokumentacije.
Naročnik navaja, da je vlagatelj sprejel vse pogoje javnega naročila in je oddal ponudbo, ki očitno ne ustreza vsem naročnikovim strokovnim zahtevam iz javnega razpisa, zato je bila njegova ponudba popolnoma pravilno zavrnjena in izločena iz postopka ocenjevanja. Iz predmetnega postopka, ki predvideva oddajo po sklopih, je po mnenju naročnika jasno razvidno, da je ocenjeval ponudbe po posameznih sklopih, kar velja tudi za razpoložljiva sredstva, ki so za posamezni sklop zagotovljena. Navedeno, kot navaja naročnik, je razvidno iz sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, št. 58/04, katerega del je tudi Novelacija programa. Iz le-te so razvidne in specificirane vrednosti posameznih sklopov. Kot navaja naročnik, je sledil napotkom zakonodajalca, zato je v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 58/04, navedel vrednosti naročil za vse štiri sklope skupaj, v okvir katere bi se teoretično lahko umestila tudi ponudba vlagatelja, vendar na račun sredstev, zagotovljenih za ostale tri sklope. Naročnik zaključuje, da prekoračena vrednost pri posameznem sklopu v skladu s pozitivno zakonodajo in sprejeto prakso onemogoča izbiro v smislu zakonsko opredeljene "nesprejemljivosti" ponudb.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.06.2005 naročniku posredoval izjavo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 01-51/18-05, z dne 09.06.2005, odstopil vlagateljev zahtevek skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter na podlagi pregleda celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da njegova ponudba za sklop št. 1 ni nepravilna, zato je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb, morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem, ko je ponudbo vlagatelja označil za nepravilno, ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Državna revizijska komisija uvodoma poudarja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila določi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila in zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je potrebno upoštevati, da so ti postopki formalni in strogi z namenom zagotoviti enakopravni položaj vsem zainteresiranim ponudnikom in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika pri izbiri najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj pod prvo točko zahtevka za revizijo prereka odločitev naročnika v delu, ko je le-ta ponudbo vlagatelja označil za nepravilno, ker ponujena aparatura vlagatelja (moč velikega fokusa) ni usklajena z največjo močjo ponujenega generatorja. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v poglavju TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA SLIKOVNI RENTGENSKI SISTEM, na strani 21, v delu Sklop rentgenske cevi, določil:
" - rentgenska cev mora imeti hitro rotirajočo anodo (8000-9000 obratov na min.)
rentgenska cev mora imeti dva fokusa (mali fokus: max 0,6 mm; veliki fokus: max 1,0 mm)
- moč velikega fokusa mora biti usklajena z največjo močjo ponujenega generatorja
Rentgenski generator
- moč generatorja mora biti več kot 50Kw..".
Po pregledu ponudbene dokumentacije vlagatelja je naročnik ugotovil, da je vlagatelj ponudil moč velikega fokusa od 40 kW do 60 kW in glede na dejstvo, da je v svoji ponudbi ponudil 65 kW generator, bi morala biti tudi moč velikega fokusa ponujene rentgenske cevi vsaj 65 kW. Vlagatelj se z ugotovitvijo naročnika ne strinja in med drugim navaja, da je sporno zahtevo naročnika izpolnil s tem, ko je v ponudbi ponudil opcijo Variofocus MRD 5461. Po navedbah vlagatelja, opcija Variofocus omogoča doseganje željene izhodne moči fokusa, prilagajanje moči aplikaciji in enakomerno obremenitev velikega in malega fokusa. S tem se poveča kvaliteta slike, ker se ob zagotovitvi potrebne moči pridobi tudi zahtevana velikost fokusa. Po mnenju vlagatelja pojem "usklajenosti" pomeni, da mora generator podpirati delovanje rentgenske cevi, pri čemer mora imeti generator moč vsaj 50 kW. Kot navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, moč ponujenega velikega generatorja presega 50 kW, saj deluje v območju med 40 kW in 60 kW in je zato popolnoma usklajena z močjo velikega fokusa. Po mnenju vlagatelja tako rentgenska cev znamke SRO 2550, ki jo je vlagatelj ponudil, izpolnjuje zahtevo po usklajenosti velikega fokusa z močjo generatorja z vključeno opcijo Variofocus (MRD 5461).
Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je v delu ponudbe, opis proizvoda na strani 2, vlagatelj ponudil tip generatorja 65 kW X-ray generator for Bucky DIAGNOST system. Na prej navedeni strani, je pri opisu opcije Variofocus MRD 5461, podan le splošen tehnični opis, iz katerega je razvidno zgolj: "Nadzor velikosti fokusa v kombinaciji z APR, Vsako velikost fokusa med največjo in najmanjšo je možno izbrati s pomočjo APR.". Državna revizijska komisija v zvezi z zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji, da mora biti moč velikega fokusa usklajena z največjo močjo ponujenega generatorja, ugotavlja, da iz celotne ponudbe vlagatelja kot tudi iz opisa opcije Variofocus MRD 5461, nikjer ne izhaja usklajenost moči velikega fokusa z največjo močjo ponujenega generatorja. Potrebno je poudariti, da mora biti ponudba ponudnikov podana tako, da je iz ponudbene dokumentacije nesporno razvidno izpolnjevanje vseh zahtev in pogojev naročnika. Prav tako morajo biti vsi pogoji in zahteve naročnika izpolnjeni na način, kot jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj nikjer v ponudbi ni izkazal, da izpolnjuje pogoj naročnika "..moč velikega fokusa mora biti usklajena z največjo močjo ponujenega generatorja". Upoštevaje definicijo nepravilne ponudbe iz 13. točke 3. člena ZJN-1, kjer je določeno, da je potrebno ponudbo, ki ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, šteti za nepravilno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pravilno označil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno, saj le-ta ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročniku tako ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-1, ko je ponudbo vlagatelja kot nepravilno izločil iz nadaljnje obravnave.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja v zvezi z vrednostjo zagotovljenih sredstev naročnika za oddajo predmetnega javnega naročila po sklopih. Vlagatelj zatrjuje, da je odločitev naročnika, ko je ponudbo vlagatelja v sklopu št. 1 ocenil kot nesprejemljivo, ker naj bi ponudbena cena vlagatelja v navedenem sklopu presegala vrednost zagotovljenih sredstev, neupravičena.
Državna revizijska komisija izpostavlja, da je bil na podlagi šestega odstavka 20. člena ZJN-1, sprejet Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04; v nadaljevanju: Pravilnik), ki v 4. členu določa:
"Ponudba je nesprejemljiva, če:
- jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, sli
- ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, ali
- je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu, ponudnik pa ni mogel zadovoljivo pojasniti razlogov za tako ceno.".
Vlagatelj navaja, da se je postopek za predmetno javno naročilo začel s sklepom naročnika, št. 58/04, z dne 18.11.2004, ter da tudi iz Novelacije programa, izhaja, da naročnik ni omejil vrednosti investicije po posameznem sklopu, pač pa je naročnik vrednost celotnega javnega naročila omejil na znesek 187.000.000,00 SIT. Kot navaja vlagatelj, njegova ponudba za vse sklope znaša 184.229.753,42 SIT in kot taka, po mnenju vlagatelja, ne presega vrednosti za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik se z navedeno trditvijo vlagatelja ne strinja in v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je predmetno javno naročilo oddajal po sklopih. Kot navaja naročnik, je v dokumentu "sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila", št. 58/04, z dne 18.11.2005, navedel vrednosti naročil za vse štiri sklope skupaj, v Novelaciji programa pa je naročnik navedel ocenjene vrednosti za posamezni sklop in sicer: za sklop št. 1 je naročnik navedel ocenjeno vrednost v višini 57.000.000,00 SIT, za sklop št. 2, ocenjeno vrednost v višini 36.000.000,00 SIT, za sklop št. 3 je naročnik določil ocenjeno vrednost v višini 71.100.000,00 SIT ter za sklop št. 4 znesek v višini 22.900.000,00 SIT. Ob vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj za sklop št. 1 ponudil končno ponudbeno vrednost v višini 61.550.248,80 SIT. Državna revizijska komisija, ob upoštevanju Novelacije programa, tako ugotavlja, da ponudbena cena vlagatelja v predmetnem sklopu, glede na ocenjeno vrednost naročnika za sklop št. 1, v višini 57.000.000,00 SIT (oprema v višini 23.000.000,00 SIT in adaptacija v višini 34.000.000,00 SIT), presega višino zagotovljenih sredstev naročnika za predmetno javno naročilo oziroma za sklop št. 1. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik s tem, ko je ponudbo vlagatelja za sklop št. 1 označil za nesprejemljivo, ker je ponudbena cena vlagatelja za predmetni sklop previsoka, ravnal pravilno in skladno z drugo alineo 4. člena Pravilnika, zato je vlagateljevo navedbo tudi v tem delu zahtevka za revizijo zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da naj bi naročnik ravnal v nasprotju s temeljnim načelom javnega naročanja, načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev s tem, ko naj bi zaradi neupoštevanja lastnih meril izbral manj ugodno ponudbo, Državna revizijska komisija poudarja, da je skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Izpostaviti je potrebno, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija v zvezi s slednjo navedbo vlagatelja ugotavlja, da je očitana kršitev podana pavšalno; vlagatelj je ne opiše in konkretizira, niti ne navaja dejstev in dokazov, s katerimi bi domnevne kršitve naročnika utemeljil. V zahtevku za revizijo vlagatelj zgolj navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z 4. členom ZJN-1, ne navede pa niti konkretne kršitve naročnika niti utemeljeno ne pojasni, zakaj naj bi naročnik pri ocenjevanju in vrednotenju ponudb ne upošteval načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Glede na navedeno je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Glede navedb vlagatelja v zvezi z ocenjevanjem naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročnika, Državna revizijska komisija še poudarja, da skladno z določili ZJN-1, naročnik šele v primeru, ko po opravljenem pregledu vseh ponudb ugotovi, da je ponudba primerna, sprejemljiva in pravilna, preide na postopek ocenjevanja in ovrednotenja ponudb skladno z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji in nato izmed primernih, sprejemljivih in pravilnih ponudb izbere najugodnejšo ponudbo. Glede na to, da je naročnik ponudbo vlagatelja, zaradi neizpolnjevanja vseh zahtev razpisne dokumentacije naročnika, zavrnil kot nepravilno oziroma nesprejemljivo, je zato navedba vlagatelja, da naročnik ni upošteval postavljenih meril za ocenjevanje ponudb, neutemeljena, saj bi bil naročnik vlagateljevo ponudbo dolžan ocenjevati le v primeru, če bi ugotovil, da je le-ta primerna sprejemljiva in pravilna.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni storil kršitev, katere mu očita vlagatelj v zahtevku za revizijo, je zato skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.06.2005

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Gorenje GTI, d.o.o., Partizanska 12, Velenje
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran