018-159/2005 MNZ

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter predsednika dr. Aleksija Mužine in člana Francija Kodele kot članov senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje fizičnega varovanja objektov na Kotnikovi 8 in Jeranovi 14 v Ljubljani, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje G7 družba za varovanje d.o.o., špruha 33, 1236 Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik-Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.06.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.02.2005 sprejel sklep št. 17122-05-403-33/2005/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila storitev po odprtem postopku za izvajanje fizičnega varovanja objektov na Kotnikovi 8 in Jeranovi 14. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 17-18/2005, z dne 25.02.2005, pod številko objave Ob. 5200/05, popravek objave pa je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 23-24/2005, z dne 11.03.2005, pod številko objave Ob. 6561/05.

Naročnik je s sklepom št. 17122-05-403-33/2005 z dne 08.04.2005 oddal javno naročilo ponudniku VARNOST RIVAL d.o.o., Staničeva 41, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 25.04.2005 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je v svoji ponudbi storil očitno napako, ker je pri preračunavanju iz osnovne strukturne cene urne postavke v mesečno, letno in dvoletno vrednost naročila, pomotoma obračunal DDV na ceno urne postavke, ki pa je že vsebovala DDV. Posledično so bili podani zneski napačni v 10. členu in 13. členu pogodbe, ter v prilogah št. VIII/1, VIII/2, VIII/3, VIII/4. Vlagatelj v zahtevku za revizijo prikazuje napačne zneske. Po vlagateljevem mnenju, bi moral naročnik pri skrbnem pregledu ponudbe opaziti, da je vlagatelj poleg obveznih in predpisanih obrazcev ponudbenega predračuna za sklop 1 in sklop 2, kjer je prišlo do očitne računske napake, v svoji ponudbi predložil tudi dve tabeli pod naslovom Ponudbeni predračun sklop 1 in Ponudbeni predračun sklop 2, kjer je tudi podal dejanske obračune za storitve fizičnega varovanja, za vse dni v letu 24 ur dnevno in v katerih so navedeni pravilni zneski. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik pri kontroli ponudbene cene takoj opaziti neskladje med ceno v Ponudbenem predračunu sklop 1 in Ponudbenem predračunu sklop 2 ter ceno v Prilogi št. VIII/1 in Prilogi VIII/2, saj gre za razliko v višini kar 5.676.480,00 SIT za posamezen sklop. Vlagatelj je po izvedenem postopku javnega odpiranja ponudb, ki je bilo dne 30.03.2005 ob analizi cen ugotovil, da je v ponudbi naredil računsko napako, zato je dne 31.03.2005 naročniku poslal dopis z oznako DOP158/2005-02MB, s katerim je naročnika opozoril na dejstvo, da je v ponudbi prišlo do nenamerne računske napake. Vlagatelj pojasnjuje, da je v dopisu z dne 31.03.2005 (v nadaljevanju: dopis) navedel, da je cena urne postavke, ki je zapisana v prilogi VIII/3 in prilogi VIII/4 pravilna in služi za izhodišče izračuna mesečne, letne in dvoletne vrednosti naročila. V dopisu je vlagatelj podal soglasje za odpravo računskih napak, kot to zahteva 54. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju ZJN-1). V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazložitvi sklepa o oddaji naročila izbranemu ponudniku št. 17122-05-403-33/2005 z dne 08.04.2005 navedel, da v predloženi ponudbi vlagatelja v ponudbenem predračunu ni računskih napak ter da je vlagatelj v dopisu dejansko prosil za popravo cene v ponudbenem predračunu, zato vlagateljevi prošnji za popravo računskih napak ni ugodil. Naročnik je v obrazložitvi sklepa še navedel, da je pri analizi in ocenjevanju ponudb upošteval prvotno podano ponudbo in ponujeno ceno vlagatelja, saj je menil, da bi poprava računske napake z njegove strani pomenila spremembo vsebine ponudbe, s čimer bi naročnik kršil 54. člen ZJN-1. Vlagatelj navaja, da gre v predmetni zadevi za napako množenja, saj je vlagatelj pri množenju cene urne postavke s številom ur varovanja v mesecu pomotoma vzel napačno urno postavko (ceno z DDV, namesto cene brez DDV), zato vlagatelj vztraja, da je šlo za očitno računsko napako in ne morebiti za naknadno spremembo cene. Sprememba ponudbene cene, ki je posledica ugotovljenih računskih napak v obrazcu predračuna, po vlagateljevem mnenju ni moč šteti za spremembo ponudbe oziroma ponudbene cene.
Vlagatelj naročniku očita kršitev 54. člena ZJN-1 in predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 17122-05-403-33/2005 z dne 08.04.2005. Nadalje vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da je v vlagateljevi ponudbi prišlo do računske napake, ki jo je naročnik dolžan ugotoviti, ter da je vlagatelj podal soglasje za odpravo računske napake in, da naročnik na podlagi ugotovitve in odprave računske napake izda novo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov, nastalih z revizijo in sicer stroške takse v višini 200.000,00 SIT, stroške odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 3000 točk ter DDV, ter 3% materialnih stroškov.

Naročnik je z "Odgovorom na zahtevek za revizijo" št. 1714-05-403-33/2005/13 z dne 10.05.2005 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji v točki 4.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb navedel, da se ponudba sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. Naročnik navaja, da je vlagatelj pri pripravi ponudbe upošteval zahtevo iz razpisne dokumentacije tako, da je podal svojo ponudbo na ustreznih obrazcih predračuna, in sicer za sklop 1 in sklop 2 na obrazcu ponudbenega predračuna in obrazcu strukture cene. Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, je bila prebrana ponudbena cena iz obrazca ponudbenega predračuna, zato naročnik meni, da je pri odpiranju ponudb in branju ponudbenih cen ravnal pravilno, kar potrjuje tudi dejstvo, da prisotni pooblaščenec vlagatelja na odpiranju ponudb ni imel nobenih pripomb. Nadalje naročnik pojasnjuje, da je po prejetju dopisa vlagatelja, podrobno pregledal vlagateljevo ponudbo in ugotovil, da je vlagatelj podal ponudbo na obrazcih predračuna, in sicer je podal ponudbeno ceno na obrazcu ponudbenega predračuna in strukturo ponudbene cene na obrazcu struktura cene. Pri primerjavi in preračunavanju elementov iz obeh omenjenih obrazcev, naročnik ni ugotovil nobenih računskih napak, zato ni bilo potrebno ravnanje v smislu 54. člena ZJN-1. Pri analizi podatkov iz ponudbe vlagatelja je možno ugotoviti, da je vlagatelj pri pripravi svoje ponudbene cene opravil temeljito analizo, saj je popravljal vse že vpisane podatke v obrazce tako, da je prvotno vpisane podatke zniževal za cca. 10%. Naročnik tako ugotavlja, da v primeru tako tehtno pripravljenega ponudbenega predračuna, ni možno slediti vlagateljevi navedbi o dvojnem vračunavanju DDV in s tem očitno računski napaki.
Naročnik navaja, da je vlagatelj poleg podanih podatkov na ustreznih obrazcih predračuna predložil še tabele pod nazivom ponudbeni predračun za sklop 1 in sklop 2, ki pa po obliki in vsebini ne izpolnjujejo zahteve razpisne dokumentacije, zato naročnik teh tabel ni upošteval. Po naročnikovem mnenju, je vlagatelj z dodatno predložitvijo strukture cene urne postavke na predelanem obrazcu iz razpisne dokumentacije hotel vzpostaviti povezavo med omenjenimi tabelami in obrazci predračuna. Naročnik meni, da je vlagatelj s tem očitno hotel izsiljevati ravnanje naročnika po 54. členu ZJN-1, tako, da bi po odpiranju ponudb naročnik potrjeval vlagateljevo ustrezno ceno glede na podane cene ostalih ponudnikov, in sicer nižjo ali višjo ceno, podano v eni ali drugi obliki (znesek v prilogi št. VIII/1 in VIII/2 v višini 34.058.880,00 SIT ali znesek v tabeli v višini 28.382.400,00 SIT). Po naročnikovem mnenju gre za očiten poskus preračunljivega ravnanja oz. manipulacije s ponudbeno ceno vlagatelja v času po odpiranju ponudb, kar potrjuje tudi dejstvo, da pooblaščeni predstavnik vlagatelja na odpiranju ponudb ni oporekal prebrani ponudbeni ceni iz njegove ponudbe za oba sklopa.

Vlagatelj je dne 20.05.2005 podal predlog za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, v katerem v celoti prereka navedbe naročnika in vztraja pri revizijskem zahtevku ter opozarja na dejstvo, da je vlagatelj od naročnika prejel "Odgovor na zahtevek za revizijo", ki nima ustrezne pravne oblike (forme), zaradi česar je odločitev naročnika sama po sebi neveljavna in jo kaže razveljaviti. Vlagatelj tako od Državne revizijske komisije zahteva, da le-ta ugotovi, da dokument ni pravno zavezujoč, ker nima niti oblike sklepa niti oblike odločbe ter ga razveljavi in naloži naročniku, da izda odločitev skladno z zakonom.

Naročnik je z dopisom št. 1714-05-403-33/2005-15 z dne 23.05.2005 odstopil vlagateljev zahtevek skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN in v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva navedba v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 19.05. 2005, da podana odločitev o zahtevku za revizijo ni pravno zavezujoča, ker nima niti oblike sklepa niti oblike odločbe, neutemeljena. ZRPJN ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, slednja pa mora, kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala (tudi v sklepu 018-146/05 istega naročnika) vsebovati obrazložitev odločitve (med več razlogi za takšno stališče velja na tem mestu omeniti le, da se lahko zgolj na podlagi slednje vlagatelj odloči, ali želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo ali ne). Državna revizijska komisija z vpogledom v naročnikov "odgovor na zahtevek za revizijo" ugotavlja, da je naročnik z le-tem meritorno odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo in svojo odločitev tudi obrazložil. Ker je omenjeni dokument v pisni obliki tudi posredoval vlagatelju, je s tem v celoti izpolnil zahteve 16. člena ZRPJN, zaradi česar dokumenta "odgovor na zahtevek za revizijo" ni mogoče razglasiti za pravno nezavezujočega in s tem povezani navedbi vlagatelja ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je v ponudbi storil očitno računsko napako, ker je pri preračunavanju iz osnovne strukturne cene urne postavke v mesečno, letno in dvoletno vrednost naročila, pomotoma obračunal DDV na ceno urne postavke, ki pa je že vsebovala DDV.
Določilo 54. člena ZJN-1 med drugim določa, da sme izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb, po zaključenem postopku odpiranja ponudb. Iz navedenega določila izhaja, da ZJN-1 dopušča popravo računskih napak, če sta izpolnjena pogoja: 1) računsko napako v postopku pregledovanja ponudb odkrije naročnik, 2) med naročnikom in ponudnikom obstaja soglasje glede obstoja, vrste in načina poprave računske napake.
Državna revizijska komisija je ob pregledu dokumentacije ugotovila, da v obravnavanem primeru oddaje javnega naročila, naročnik pri pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb z dne 30.03.2005 ni ugotovil računske napake v ponudbi vlagatelja. Zgoraj navedeno določilo ZJN-1, dovoljuje popravo računske napake izključno naročniku ob pogoju, da le-ta računsko napako ugotovi sam. V konkretnem primeru oddaje javnega naročila, je bil naročnik o pomoti vlagatelja obveščen v dopisu z dne 31.03.2005. V tem dopisu je vlagatelj na lastno iniciativo, že po roku za oddajo ponudb, naročniku dostavil popravljene izračune ponudbene cene. Navedeni 54. člen ZJN-1 pogojuje možnost poprave računske napake z obstojem soglasja med naročnikom in vlagateljem, glede obstoja, vrste in načina poprave računske napake. Po vpogledu v dopis vlagatelja z dne 31.03.2005, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj podal soglasje za odpravo računske napake, vendar, kot je bilo navedeno, ob tem ni bil izpolnjen pogoj predhodne ugotovitve naročnika o obstoju in vrsti računske napake. Državna revizijska komisija iz tega razloga zaključuje, da je vlagateljeva navedba, da je naročnik s tem, ko ni ugodil prošnji in soglasju vlagatelja za popravo računskih napak kršil, 54. člen ZJN-1, neutemeljena.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za računske napake, ki jih je skladno s 54. členom ZJN- 1 dovoljeno popravljati, možno šteti le napake, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju, ipd. Po vpogledu v ponudbo vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se le-ta ni zmotil pri množenju cene mesečne storitve v prilogi št. VIII/1 in VIII/2. Vlagatelj je kot faktor vzel napačen znesek mesečne cene storitve, ki je kot navaja vlagatelj, posledica dvojnega obračunavanja DDV v ceno urne postavke, vendar se pri množenju mesečne cene storitve v letno in dvoletno vrednost naročila ni zmotil v računski operaciji množenja. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da napačna cena urne postavke, pri kateri je vlagatelj dvojno obračunal DDV, ne predstavlja računske napake, ki jo je moč popraviti v smislu, kot to dopušča 54. člen ZJN-1.

Državna revizijska komisija poudarja, da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljna dolžnost vsakega ponudnika za oddajo pravilne ponudbe. Vlagatelj pri pripravi svoje ponudbe ni ravnal dovolj skrbno, ker ni opazil očitne razlike v znesku cene v ponudbenemu predračunu za sklop 1 in sklop 2 ( priloga št. VIII/1 in VIII/2) in v tabeli pod nazivom ponudbeni predračun za sklop 1 in sklop 2, ki ju je vlagatelj sam pripravil in predložil v ponudbi. Ponudbeni predračun v obliki tabele ni bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, zato je naročnik ravnal pravilno, ko tabeli pod nazivom ponudbeni predračun za sklop 1 in sklop 2 ni upošteval.

Nadalje Državna revizijska komisija poudarja, da je bila cena v višini 34.058.800,00 SIT ugotovljena tudi na javnem odpiranju ponudb in ji pooblaščeni predstavnik vlagatelja ni oporekal. Namen javnega odpiranja ponudb je, da se ugotovi, ponudbe katerih ponudnikov so prispele in kakšna je njihova vsebina, obenem pa se z javnim odpiranjem ponudb preprečuje, da bi kateri od ponudnikov spreminjal vsebino svoje ponudbe. Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je razvidno, da je bilo odpiranje prispelih ponudb na dan 30.03.2005. Na samem odpiranju ponudb je bil navzoč pooblaščeni predstavnik vlagatelja. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 30.03.2005 je razvidno, da je vlagatelj ponudil najvišjo ponudbeno ceno za oba sklopa, v znesku 34.058.800,00 SIT, kateri pooblaščeni predstavnik vlagatelja, kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 30.03.2005, potem ko je bila le-ta prebrana, ni ugovarjal.
Glede na to, da pomote, ki jo zatrjuje vlagatelj, ni moč šteti za računsko napako, bi upoštevanje cene iz ponudbe s ponudbenega predračuna v obliki tabele v višini 28.382.400,00 SIT, predstavljala spremembo ponudbe, ki ni dovoljena glede na določilo 54. člena ZJN-1, ki med drugim določa tudi, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takšnih sprememb, ki bi nepravilne ponudbe naredila pravilno. V takšnem primeru, bi lahko šlo za špekulacijo s strani vlagatelja in če bi se naročnik poslužil možnosti, kot jo dopušča 54. člen ZJN-1 glede odprave računskih napak, bi s takšnim ravnanjem povzročil neenakopravno obravnavanje ponudnikov, ki predstavlja eno izmed temeljnih načel javnega naročanja.

Kot izhaja iz obrazložitve Državna revizijska komisija ugotavlja, da ugotovljenega dejanskega stanja ni moč subsumirati pod določbo 54. člena ZJN-1, zato je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov, nastalih z revizijo in sicer stroške takse v višini 200.000,00 SIT, stroške odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 3000 točk ter DDV, ter 3% materialnih stroškov in stroške priprave vloge za nadaljevanje postopke pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 točk. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagateljev za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 2. točki izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.06.2005

Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnica Milena Sevnik-Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana
- G7 družba za varovanje d.o.o., špruha 33, 1236 Trzin
- VARNOST RIVAL d.o.o., Staničeva 41, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije,
Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran