018-110/2005 MOL

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, članice mag. Metke Cerar kot poročevalke in članice Vesne Cukrov, kot članice senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izbiro izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL ter receptorske službe" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Varnost Koper d.o.o., Ferrarska ulica 10, Koper, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.04.2005

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razpisna dokumentacija razveljavi v delu, ki se nanaša:
- na navedbo strani, na kateri se nahaja obrazec "označba ponudbe" in
- na zahtevo naročnika po predložitvi izjave banke, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

2. Razširitev zahtevka za revizijo, kot izhaja iz obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 01.04.2005, se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.03.2004 sprejel sklep, št. 4022-65/2004-4, o začetku postopka oddaje javnega naročila za "izbiro izvajalca fizičnega in tehničnega varovanja prostorov in zgradb MU MOL ter receptorske službe", ki ga je objavil v Ur. l. RS, št. 06/05, z dne 21.01.2005, pod številko objave Ob - 1421/05. Naročnik je v Ur. l. RS, št. 17-18/04, z dne 25.02.2005, pod številko objave Ob - 5134/05 objavil popravek objave za predmetno javno naročilo, prav tako je tudi podaljšal rok za oddajo ponudb in spremenil dan in uro javnega odpiranja ponudb. Naročnik je predmetno javno naročilo objavil tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.03.2005, v katerem navaja, da je naročnik po njegovem mnenju kršil prvi odstavek 42.a člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), 45. člen ZJN-1 v povezavi s 42. členom ZJN-1 in prvi odstavek 24. člena, prvi odstavek 23. člena ZJN-1, 5. člen ZJN-1 v povezavi z 8. členom ZJN-1 in 15. člen ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da je pogoj, da mora ponudnik izkazovati pozitivno poslovanje v zadnjem trimesečju pred oddajo ponudbe (točka 3.8.8. navodil ponudnikom) določen v nasprotju z 42.a členom ZJN-1, saj ne izkazuje sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila in ni v nobeni povezavi s poslovno uspešnostjo podjetja.
Prav tako vlagatelj ugotavlja, da je kršitev 4. odstavka 42. člena ZJN-l podana s tem, ko je naročnik (razpisna dokumentacija - poglavje 3.8.5, stran 16) zahteval kot pogoj za priznanje sposobnosti med drugim tudi, da ponudnik izkaže, da v preteklih petih letih pred objavo naročila ponudnikovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem. Po mnenju vlagatelja bi se pogoj moral nanašati na poslovanje ponudnika kot pravne osebe in ne na vodilne delavce pravne osebe ter da ni potreben za izvedbo predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj tudi zatrjuje, da je s strani naročnika postavljena cena 5.000,00 SIT za razpisno dokumentacijo določena v nasprotju s 1. odstavkom 24. člena ZJN-1.
Po mnenju vlagatelja razpisna dokumentacija ne omogoča priprave pravilne ponudbe, saj naročnik v točki 3.8.16.2 zahteva od ponudnikov, da predložijo izjavo banke, da bo dala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, med tem ko v razpisni dokumentaciji na strani 68. pod prilogo 3.8.16.12 prilaga obrazec izjave ponudnika o predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo podpiše in žigosa sam ponudnik in ne banka. Izjava ponudnika med zahtevami razpisa ni navedena, medtem ko obrazca za izjavo banke razpisna dokumentacija ne vsebuje.
Vlagatelj navaja, da ni mogoče izpolniti pogoja pod točko 3.8.8., ki od ponudnikov zahteva, da predložijo obrazec BON 1, ki mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje, to je za obdobje od 01.01.2004 do 21.12.2004, česar pa AJPES še ne izdaja.
Po navedbah vlagatelja je nekonsistentna razpisna dokumentacija tudi v delu, ki se nanaša na označbo ponudbe, saj naročnik na 8. strani razpisne dokumentacije navaja, da je obrazec "označba ponudbe" na strani 79 razpisne dokumentacije, čeprav se ta obrazec nahaja na 83. strani razpisne dokumentacije.
Naročnik naj bi po mnenju vlagatelja z zahtevo, da ponudniki že na ovojnici na obrazcu "označba ponudbe" označijo za katere sklope oddajajo ponudbo, kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in zaupnosti vsebine ponudbe. Po mnenju vlagatelja navedbe sklopa, za katerega se oddaja ponudba, pred rokom za oddajo ponudb razkriva del vsebine ponudbe.
Vlagatelj še zatrjuje, da se javno naročilo v skladu s 15. členom ZJN-1 ne more razpisovati za dve leti (kot določa točka 3.6. razpisne dokumentacije), saj naročnik nima zagotovljenih sredstev za celotno razpisano obdobje.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, saj kršitev ni mogoče odpraviti na drugačen način ter zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka (takse in stroškov zastopanja).

Naročnik je dne 16.03.2004 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, št. 4022-65/2004-25, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik navaja, da je sporni pogoj povezan s poslovanjem ponudnikov določen v točki 3.8.8 Navodil ponudnikom že spremenil in spremembo tudi objavil v Uradnem listu RS, št. 20-21/05, z dne 04.03.2005, tako da ta pogoj ne more biti več predmet pritožbe. Naročnik tudi glede navedbe vlagatelja v zvezi s postavitvijo pogoja, ki se nanaša na nekaznovanost ponudnikovih vodstvenih delavcev, ugotavlja, da je neutemeljena. Naročnik pojasnjuje, da so ponudnikovi vodstveni delavci odgovorne osebe, ki so še kako povezane s izvedbo predmetnega javnega naročila, ne glede na dejstvo, da ne izvajajo fizičnega varovanja.
V zvezi z očitkom vlagatelja, ki se nanaša na ceno razpisne dokumentacije, iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo izhaja, da so stroški razpisne dokumentacije sicer nižji, vendar hkrati naročnik navaja, da navedena kršitev ni takšne narave, da bi bila lahko razlog za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, prav tako pa naročnik navaja, da strošek razpisne dokumentacije ni bil določen v takšni višini, da bi odvračal potencialnega ponudnika od dviga oziroma nakupa le-te.
Prav tako naročnik v zvezi z očitano kršitvijo, ki se nanaša na izjavo banke (da bo izbranemu ponudniku izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti navaja) da je prišlo v razpisni dokumentaciji v točki 3.8.16.2 navodil ponudnikom do pomote v navedbi, da se zahteva predložitev izjave banke, namesto lastne pisne izjave. Naročnik navaja, da z navedeno določbo ni imel namena zavajati ponudnike ter da očitana kršitev ni takšne narave, da zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik poudarja, da bo v tem delu razpisno dokumentacijo uskladil.
V zvezi s predložitvijo BON obrazca za zadnje bilančno obdobje naročnik pojasnjuje, da je znano dejstvo, da nihče od ponudnikov ne more pridobiti zahtevanega obrazca za preteklo leto, zato je tudi jasno, da ponudniki predložijo zadnje obrazce, ki jih lahko pridobijo. Naročnik poudarja, da bi tudi to pojasnilo ponudniki lahko pridobili že med pripravo ponudbe.
Naročnik prav tako navaja, da se obrazec "označba ponudbe" ne nahaja na strani 79 razpisne dokumentacije, temveč na strani 83 razpisne dokumentacije, vendar ta napaka nikakor ne pomeni, da je razpisna dokumentacija nekonsistentna.
V zvezi z očitano kršitvijo vlagatelja, ki se nanaša na zahtevo naročnika, da ponudniki že na sami ovojnici označijo sklope, za katere oddajajo ponudbo, naročnik ugotavlja, da navedena zahteva nikakor ne pomeni kršitve načela zagotavljanja konkurence, niti ne razkriva imen ponudnikov in vsebine ponudbe.
Vlagatelj naročniku prav tako očita, da je navedba naročnika, ki se nanaša na obdobje, na katerega se nanaša javno naročilo, pomeni kršitev 15. člena ZJN-1. V zvezi s tem očitkov naročnik pojasnjuje, da 50. člen Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002 in 56/2002, v nadaljevanju: ZJF) določa prevzemanje obveznosti v breme proračuna tekočega leta, 51. člen ZJF pa prevzemanje obveznosti v breme proračuna prihodnjih let. Naročnik ugotavlja, da ima v skladu z 20. členom Odloka o proračunu zagotovljena sredstva za poravnavo obveznosti za celotno razpisano obdobje in tako v celoti izpolnjuje pogoje za začetek postopka iz 15. člena ZJN-1.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni po prejemu sklepa, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 01.04.2005 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, pri tem pa vlagatelj hkrati oporeka naročnikovi ugotovitvi, ki se nanaša na ceno razpisne dokumentacije in na zahtevo naročnika po predložitvi izjave banke oziroma ponudnika v zvezi z izdajo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vlagatelj še navaja, da bi moral naročnik (glede na ugotovljene kršitve) zahtevku v tem delu ugoditi in ne zahtevek v celoti zavrniti.
Prav tako vlagatelj navaja, da je prišlo do spremembe pogoja, ki se nanaša na postavljeni pogoj povezan s poslovanjem ponudnika (da mora ponudnik izkazovati pozitivno poslovanje v zadnjem trimesečju pred oddajo ponudbe), vendar je bilo tudi po spremembi zahtevano, da mora ponudnik v preteklih 6 mesecih izkazovati pozitivno poslovanje, kar je po mnenju vlagatelja (iz razlogov, ki jih je navedel v zahtevku za revizijo) prav tako zahteva, ki ni povezana s predmetom javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov povezanih s pripravo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 4022-65/2004-45, z dne 06.04.2005, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je pogoj, da mora ponudnik izkazovati pozitivno poslovanje v zadnjem trimesečju pred oddajo ponudbe (točka 3.8.8. navodil ponudnikom) postavljen v nasprotju z 42.a členom ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil sporni pogoj, tako kot navaja naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, spremenjen. Naročnik je spremembo spornega pogoja objavil v Uradnem listu RS, št. 20-21/2005, z dne 04.03.2005, prav tako pa je o spremembi spornega pogoja obvestil vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo z dopisom, št. 4022-65/2004-7, z dne 28.02.2005, torej znatno predenj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Glede na dejstvo, da je bil sporni pogoj spremenjen in tako ne obstaja več, ne more biti predmet meritorne presoje v revizijskem postopku.

Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik kršil 4. odstavek 42. člena ZJN-1 s tem, ko je kot pogoj za priznanje sposobnosti določil, da ponudnikovi vodstveni delavci niso bili v preteklih petih letih pred objavo javnega naročila obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem. Na tem mestu velja ugotoviti, da je naročnik v točki 3.8.4 navodil kot pogoj za priznanje sposobnosti določil, da v preteklih petih letih ponudnikovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj povezanih z poslovanjem, kar ponudniki dokažejo s potrdilom Ministrstva za pravosodje (Oddelka za kazensko evidenco), ki ni starejše od 30 dni od datuma oddaje ponudbe. ZJN-1 v zvezi z pogoji za priznanje sposobnosti v 4. odstavku 42. člena določa: "Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi naslednje pogoje: â??" in v nadaljevanju v peti točki določa: "druge pogoje potrebne za izvedbo javnega naročila.". V zvezi s tem velja zapisati, da naročnik v skladu s četrtim odstavkom 42. člena ZJN-1, lahko določi tudi druge pogoje in ne le pogoje navedene v 1. odstavku 42. člena ZJN-1 (ki jih mora izpolnjevati vsak ponudnik). Dopustnost določitve "drugih" pogojev je tako sedaj izrecno normirana, pri tem pa velja zgolj opozoriti, da morajo biti ti pogoji povezani s predmetom in obsegom javnega naročila.
Državna revizijska komisija v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti navedbam vlagatelja, da zgoraj navedeni pogoj ni v zvezi s predmetom javnega naročila in tako ni potreben za njegovo izvedbo. Velja zapisati, da je kot pogoj določena nekaznovanost vodstvenih delavcev zaradi kaznivih dejanj povezanih s poslovanjem in ne nekaznovanost zaradi vseh kaznivih dejanj. Vodstveni delavci osebno res ne izvajajo fizičnega varovanja, vendar so vodstveni delavci odgovorne osebe pri ponudniku, ki odgovarjajo za poslovanje ponudnika in za katere je še toliko bolj pomembno, da niso bile obsojene za kazniva dajanja povezana s poslovanjem. Smiselna možnost določiti takšen pogoj izhaja tudi iz novih evropskih direktiv s področja javnih naročil (v konkretnem primeru 45. člen Direktive 2004/18/EC). Prav tako je enako odločitev Državna revizijska komisija sprejela že s sklepom, št. 018-306/04-23-2352, z dne 16.12.2004. Nekaznovanost odgovornih za kazniva dajanja v zvezi s poslovanjem namreč izkazuje, da odgovorne osebe vodijo posle družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija ne more strinjati z vlagateljem, ki navaja, da je naročnik kršil 4 odstavek 42. člena ZJN-1.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je cena razpisne dokumentacije določena v nasprotju s 24. členom ZJN-1, velja zapisati, da ZJN-1 v 24. členu določa, da sme naročnik zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Namen zakonske določbe je preprečiti naročnikom, da bi s previsoko postavljeno ceno neupravičeno že vnaprej od dviga razpisne dokumentacije (in s tem oddaje ponudbe) odvrnili potencialne ponudnike in tao posredno kršili načelo zagotavljanja konkurence in enakopravnega obravnavanja ponudnikov. V konkretnem primeru je naročnik ceno razpisne dokumentacije opravičil z navedbo, da cena razpisna dokumentacije zajema ceno razpisne dokumentacije in vključuje tudi stroške pošiljanja. Državna revizijska komisija je v tem delu sledila naročniku in je glede na namen zakonske določbe ocenila, da cena razpisne dokumentacije (5.000,00 SIT) ni pretirana, zlasti pa ni tako visoka, da bi ponudnike lahko odvračala od dviga (nakupa) razpisne dokumentacije ter tako ni v nasprotju z namenom, ki ga zasleduje določba 24. člena ZJN-1. Zahtevek za revizijo glede na navedeno v tem delu ni utemeljen.

Vlagatelj kot kršitev tudi navaja, da je naročnik nepravilno navedel, na kateri strani razpisne dokumentacije se nahaja obrazec "označba ponudbe". V zvezi s to navedbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v drugem odstavku točke 2.4.1 "Opremljanje in označevanje ponudb" navedel, da je na zunanjo stran kuverte obvezno nalepiti obrazec "označba ponudbe", ki se nahaja na strani 79 razpisne dokumentacije. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije se navedeni obrazec dejansko nahaja na strani 83 razpisne dokumentacije. Zahtevek za revizijo je tako v tem delu utemeljen, vendar očitana kršitev ni takšne narave, da bi zahtevala razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki predložijo izjavo banke, da bo le - ta dala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, med tem ko v razpisni dokumentaciji na strani 68. pod prilogo 3.8.16.12 prilaga obrazec izjave ponudnika o predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo podpiše in žigosa sam ponudnik. Že naročnik je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal, da je pri pripravi razpisne dokumentacije v tem delu prišlo do pomote. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zvezi s to navedbo med strankama ni spora, saj je naročnik že priznal utemeljenost te navedbe (v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Prav tako Državna revizijska komisija pripominja, da očitana kršitev (ki bi se lahko odpravila na podlagi 25. člena ZJN-1) ne more biti razlog za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.

Po mnenju vlagatelja je sporna tudi zahteva naročnika, da morajo ponudniki predložiti obrazec BON1, ki mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje. Državna revizijska komisija se v tem delu strinja z naročnikom, da je navedeno zahtevo potrebno razumeti tako, da ponudniki predložijo zadnje obrazce, ki jih lahko pridobijo. Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da navedene zahteve "BON 1 pa mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje" nikakor ni mogoče razlagati kot zahtevo naročnika, da ponudniki predložijo obrazec BON 1 za obdobje od 01.01.2004 do 31.12.2004. Glede na ugotovljeno je zahtevo naročnika po predložitvi obrazec BON1, ki mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje mogoče izpolniti in tako pripraviti pravilno ponudbo, zato se zahtevek za revizijo v tem delu zavrne.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala očitek vlagatelja, da je zahteva naročnika, da ponudniki na ovojnici označijo tudi sklop, za katerega se prijavljajo, v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in zaupnosti vsebine ponudbe V zvezi st tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da se z označitvijo sklopa (na katerega se nanaša ponudba) na ovojnici ne razkriva vsebina ponudbe, saj gre navedbo sklopov na ovojnici enačiti z navedbo predmeta javnega naročila. Navedba sklopov na ovojnici torej ne pomeni razkrivanje vsebine, temveč le navedbo javnega naročila oziroma dela (sklopa) javnega naročila, na katerega se prijavlja posamezni ponudnik z namenom, da naročnik lahko (sploh) ugotovi, na kateri javni razpis oziroma sklop javnega razpisa se prijavlja ponudnik. To omogoča, da naročnik primerno ravna s ponudbami do javnega odpiranja ponudb. Nemogoča bi bila situacija, v kateri ponudniki na ovojnici ne bi navedli premeta javnega naročila oziroma sklopa in bi se šele na javnem odpiranju ugotavljalo, ali se ponudba sploh nanaša na predmetno javno naročilo oziroma za kateri sklop je ponudnik oddal ponudbo. Ne glede na dejstvo, da pri navedbi sklopov na ovojnici ne gre za razkrivanje podatkov, pa Državna revizijska komisija opozarja, da naročnike zavezuje 8. člen ZJN-1, ki zahteva, da morajo naročniki vse podatke o ponudnikih in njihovih ponudbah varovati kot zaupne, kar pomeni, da naročnik ne sme razkrivati podatkov o prispelih ponudbah. V primeru, da vlagatelja zahtevka za revizijo skrbi razkritje podatkov v primeru oddaje ponudbe po pošti, se lahko temu izogne tako, da ponudbo osebno odda pri naročniku.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik kršil 15. člen ZJN-1, saj nima zagotovljenih sredstev za celotno razpisano obdobje (2 leti), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je očitana kršitev podana pavšalno ter da vlagatelj ne navaja dejstev in dokazov, s katerimi to kršitev utemeljuje. V skladu s 4. in 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, mora vlagatelj v zahtevku jasno navesti tako kršitve kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se te kršitev dokazujejo. Ker vlagatelj v zvezi s to navedbo ni navedel dejstev in predložil dokazov, s katerimi to kršitev dokazuje Državna revizijska komisija vlagatelju v tem delu zahtevku za revizijo ni mogla slediti oziroma o njem meritorno odločiti. V tej zvezi velja zgolj opozoriti, da ZJF v 51. členu dopušča sprejemanje obveznosti v breme proračuna, ki terjajo plačila v prihodnjih letih.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da mora glede na zapisano uskladiti določila razpisne dokumentacije v delu, v katerem je (tudi) že sam ugotovil, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Hkrati velja ugotoviti, da ugotovljeni kršitvi nista takšne narave, da bi zahtevali razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, naročnik pa mora v nadaljevanju ravnati v skladu s prvim in petim odstavkom 25. člena ZJN-1 (posredovati spremembe razpisne dokumentacije brezplačno vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, objaviti spremembe rokov (za oddajo ponudbe, dan odpiranja ponudb) v Uradnem listu Republike Slovenije ter o tem prav obvestiti tudi vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo razširja (dopolnjuje) zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na pogoj naročnika v zvezi z izkazovanjem finančne in poslovne sposobnosti (točka.3.8.8. objave javnega razpisa) saj navaja, da tudi obstoječi pogoj, ki ga je (po spremembi) določil naročnik, ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1.
Vlagateljevih navedb, ki jih gre šteti za razširitev (dopolnitev) zahtevka, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Pri tem velja posebej izpostaviti dejstvo, da je naročnik sporni pogoj spremenil znatno prej kot je bil vložen zahtevek za revizijo.
Državna revizijska komisija navaja, da tvorijo podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo le tista dejstva, ki so bila navedena in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, kot to določajo 13. do 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in se njegova utemeljenost presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). Če vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih zahtevkov, saj s temi zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo, da je predhodno odločanje naročnika o revizijskem zahtevku le nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija razširitev (dopolnitev) zahtevka za revizijo (vsebovanega v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) zavrgla.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je vlagatelj zahtevka za revizijo uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 29/99, 96/02, 02/04 in 10/04) vlagateljev zahtevek za povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 21.04.2005

Predsednik senata
dr.AleksijMužina predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana
- odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana za G7 družba za varovanje d.o.o., špruha 33, 1236 Trzin
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran