018-098/2005 MJU, Direktorat RS za e-upravo in upravne procese

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, člana Francija Kodele kot poročevalca in članice mag. Metke Cerar kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov, ki sodelujejo pri izvedbi javnega razpisa, in na podlagi pritožbe podjetja AVTENTA.SI sistemska integracija in poslovne rešitve d.o.o., šmartinska cesta 106, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za e-upravo in upravne procese, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.4.2005

odločila:

1. Pritožba (dokument "zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in pritožba zoper sklep o zahtevku za revizijo, št. 43-7/2005/17" z dne 25.3.2005) se zavrne kot neutemeljena.
2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1.2.2005 izdal sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila in dne 4.2.2005 objavil javni razpis v Uradnem listu RS št. 10/05 pod št. objave Ob-2823/05.

Vlagatelj je z dopisom z dne 3.3.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti, ko je od ponudnikov zahteval, da izkažejo, da zaposlujejo ali na drug pogodbeni način zagotavljajo kadre, ki imajo določene certifikate, saj naj bi bil po mnenju vlagatelja edini, ki lahko izpolni pogoj 5 zaposlenih z zahtevanim certifikatom, družba SRC.SI d.o.o.. Vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi, podrejeno pa, da Državna revizijska komisija naročniku naloži, naj razpisno dokumentacijo v delu pogojev ustrezno popravi ter določi nov rok za oddajo ponudb z objavo v Uradnem listu RS.

Vlagatelj je po pozivu naročnika z dopisom z dne 11.3.2005 le-temu posredoval odgovor na zahtevo, v katerem je dopolnil zahtevek za revizijo in predlagal, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi.

Naročnik je z dokumentom "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 15.3.2005 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom z dne 15.3.2005 naročniku posredoval dokument "dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila", v katerem navaja, da je dne 7.3.2005, pred iztekom roka za predložitev ponudb, zaradi neskladja razpisne dokumentacije z določbami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) vložil zahtevek za revizijo, ki je zadržal postopek oddaje javnega naročila, zaradi česar vlagatelj ponudbe ni predložil. Ne glede na to vlagatelj meni, da je aktivno legitimiran za vložitev novega zahtevka za revizijo, v katerem navaja kršitve naročnika, ki jih ni navedel v predhodnem revizijskem zahtevku, saj je bil postopek ustavljen pred iztekom roka za oddajo ponudb. Vlagatelj navaja, da naročnik krši določbe ZJN-1, te kršitve pa so take narave, da bi lahko vlagatelju zaradi njih nastala škoda. V nadaljevanju vlagatelj v posameznih točkah utemeljuje zahtevek za revizijo in predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti.

Naročnik je dne 21.3.2005 sprejel sklep št. 43-7/2005/17, iz katerega je razvidno, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z dopisom z dne 15.3.2005, zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 15.3.2005 odločil o zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil dne 7.3.2005, dne 16.3.2005 pa je prejel ponovni, dopolnjeni zahtevek za revizijo. Naročnik je slednjega zavrgel, ker ga predhodno v skladu z 12. členom ZRPJN ni pozval k dopolnitvi oz. je vlagatelj na tako zahtevo že odgovoril, naročnik pa je o zadevi že sprejel odločitev. Naročnik navaja, da vlagatelj tudi v dopolnjenem zahtevku ni dokazal, da bi bil aktivno legitimiran, saj opravlja razpisano storitev v tako majhnem obsegu, da je nemogoče trditi, da ima interes za dodelitev naročila da bi mu bila lahko povzročena škoda. Naročnik je v pravnem pouku vlagatelja pozval, naj mu v treh dneh po prejemu odločitve sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom z dne 25.3.2005 vložil dokument "zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in pritožba zoper sklep o zahtevku za revizijo, št. 43-7/2005/17". Vlagatelj opozarja, da vsebuje naročnikov sklep napačen pravni pouk, zato iz previdnosti vlaga tako zahtevo za nadaljevanje kot tudi pritožbo. Vlagatelj vztraja, da je njegova dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 15.3.2005 pravočasna, zaradi česar bi jo moral naročnik vsebinsko obravnavati. Tudi v primeru, če dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 15.3.2005 ne bi bila pravočasna, bi moral naročnik ta dokument obravnavati kot nov zahtevek za revizijo, zatrjuje vlagatelj. Glede obstoja aktivne legitimacije vlagatelj navaja, da naročnik referenc s tega vidika ne bi smel ocenjevati, upravičenost do vložitve zahtevka za revizijo pa izhaja že iz registracije dejavnosti. Naročnikova razlaga aktivne legitimacije je po mnenju vlagatelja nevzdržna, saj to pomeni, da ponudnik, ki posameznega pogoja ne izpolnjuje zaradi njegove diskriminatornosti, le-tega sploh ne more izpodbijati. Vlagatelj še opozarja, da je dne 15.3.2005 vložil tako zahtevo za dopolnitev revizijskega postopka, o kateri je naročnik očitno odločil s sklepom z dne 21.3.2005, kot tudi nov zahtevek za revizijo, o katerem naročnik sploh še ni odločal.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov, in sicer 50 točk za sestavo zahteve za nadaljevanje, 3750 točk za sestavo pritožbe, 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je vlagateljev dokument "dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila" z dne 15.3.2005 zavrgel na podlagi 13. člena ZRPJN zaradi neobstoja aktivne legitimacije.

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Oseba, ki vloži zahtevek za revizijo, mora za to, da bi se ji priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi ji zaradi zatrjevanih nepravilnosti naročnika v postopku lahko nastala določena škoda. V primeru, ko je zahtevek za revizijo vložen po preteku roka za predložitev ponudb, gre aktivno legitimacijo praviloma vezati na dejstvo predložitve ponudbe, izjemoma pa tudi na druge okoliščine, če se izkaže, da vlagatelj ni mogel predložiti ponudbe zaradi okoliščin, ki niso na njegovi strani. V primeru, kot je predmetni, ko je zahtevek za revizijo vložen pred potekom roka za predložitev ponudb, gre obstoj aktivne legitimacije presojati na podlagi konkretnih okoliščin tega primera.

Vlagatelj revizijskega zahtevka je gospodarska družba, ki je (kot je razvidno iz izpiska iz sodnega registra na dan 22.11.2004) registrirana za dejavnosti, ki so predmet tega javnega naročila, in ki (kot je razvidno iz priloženih referenc) izvaja storitve na področju vzdrževanja računalniške opreme in tehnične podpore. Da vlagatelj opravlja razpisano storitev, sicer ugotavlja tudi naročnik v sklepu z dne 21.3.2005, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo z dne 15.3.2005, kar pomeni, da to dejstvo med strankama niti ni sporno. Vendar naročnik ugotavlja, da vlagatelj, ki sicer opravlja razpisano storitev, le-to izvaja v tako majhnem obsegu, da je nemogoče trditi, da ima ali bi lahko imel interes za dodelitev naročila in da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika.

Zgolj na podlagi te naročnikove trditve, da naj bi vlagatelj razpisano storitev izvajal le v manjšem obsegu, ni mogoče ugotavljati, da vlagatelj ne izkazuje interesa za dodelitev naročila kot enega izmed elementov za obstoj aktivne legitimacije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da gre interes za dodelitev naročila in s tem aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo priznati tudi tisti osebi, ki z eno ali več drugimi osebami nastopa v skupni ponudbi in ki posledično ne prevzame izvedbe razpisanih del ali storitev v celoti. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 15.3.2005 med drugim zatrjuje tudi domnevne kršitve načela enakopravnosti in načela zagotavljanja konkurence, ki bi mu lahko, če bi se njegove navedbe izkazale za utemeljene, povzročile škodo, gre ugotoviti, da vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

Pač pa je iz predložene dokumentacije razvidno, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo, v katerem je zahteval razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila, vložil že z dopisom z dne 3.3.2005, ki ga je naročnik prejel dne 7.3.2005. Naročnik je vlagatelja dvakrat pozval, naj ta zahtevek za revizijo dopolni, in sicer prvič s potrdilom o plačilu takse, drugič pa s predložitvijo dokazov za svoje revizijske navedbe. Vlagatelj je na naročnikova poziva odgovoril z dopisoma z dne 8.3.2005 in 11.3.2005. Dne 15.3.2005 pa je vlagatelj vložil dokument, ki ga je sicer naslovil kot "dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila", vendar je tako iz njegove vsebine kot tudi iz vlagateljevih kasnejših navedb razvidno, da gre za nov zahtevek za revizijo, s katerim vlagatelj na podlagi zatrjevanih novih domnevnih kršitev ponovno zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj zapisanega gre ugotoviti, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vložil dva zahtevka za revizijo z identičnim revizijskim predlogom, čeprav v trenutku vložitve drugega zahtevka za revizijo (dokument z dne 15.3.2005) o prvem zahtevku za revizijo (dokument z dne 3.3.2005) še ni bilo pravnomočno odločeno.

Odgovor na vprašanje dopustnosti vložitve drugega zahtevka za revizijo (dokument z dne 15.3.2005) s strani istega vlagatelja gre poiskati s smiselno uporabo pravil pravdnega postopka (peti odstavek 3. člena ZRPJN), ki urejajo institut litispendence. V skladu s 189. členom ZPP začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Ko je tožba enkrat vročena, se oblikuje tristransko procesno razmerje, pravda pa obstoji oz. visi, kar pomeni, da sodišče v sodnem postopku obravnava določen procesni zahtevek. Dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. Identiteto tožbenega zahtevka je treba presojati glede na tožbeni predlog, v katerem tožnik opredeli, kako naj odloči sodišče. Obstoj dveh vzporednih pravd z istimi strankami in identičnimi tožbenimi predlogi bi pomenil, da o istem predmetu spora odločata dve sodišči v dveh ločenih postopkih, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti, zlasti pa je takšna procesna situacija v nasprotju z načelom pravne varnosti, saj bi lahko bili v isti zadevi izdani dve nasprotujoči si sodni odločbi.

Za postopke revizije postopkov oddaje javnih naročil to pomeni, da začne revizijski postopek teči v trenutku, ko je pri naročniku v skladu z 12. členom ZRPJN vložen zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo opredeli in zameji "predmet spora" (zlasti navede, katere kršitve pravil javnega naročanja očita naročniku) in z njegovo vložitvijo povzroči "visečnost" revizijskega postopka. Dokler revizijski postopek ni pravnomočno končan, se o istem zahtevku (zahtevku za revizijo istega vlagatelja z identičnim revizijskim predlogom, četudi drugačno dejansko podlago) ne more začeti nov revizijski postopek. Če se tak postopek začne, je treba kasneje vložen zahtevek za revizijo zavreči.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil dne 15.3.2005, nedopusten. Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z identičnim revizijskim predlogom že dne 7.3.2005 in bo o le-tem na podlagi vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka Državna revizijska komisija odločala meritorno, je treba zahtevek za revizijo, vložen dne 15.3.2005, v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZPP zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval povračilo stroškov za sestavo pritožbe. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP. Prvi odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker Državna revizijska komisija pritožbo zavrnila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo stroškov za sestavo pritožbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.4.2005

predsednik senata
dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za e-upravo in upravne procese, Langusova 4, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran