018-125/2005 Psihiatrična klinika Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov, kot predsednice senata, člana Francija Kodela, kot poročevalca senata, in člana Jožefa Kocuvana, kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "storitve pranja, vzdrževanja in transporta perila za obdobje 3 let v ocenjeni vrednosti 150 mio SIT, in sicer na zbirnih mestih: Studenec 48, Zaloška cesta 29, Poljanski nasip 58 v Ljubljani", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj FIN-KOM, d.o.o., Efenkova 61, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.05.2005

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "storitve pranja, vzdrževanja in transporta perila za obdobje 3 let v ocenjeni vrednosti 150 mio SIT, in sicer na zbirnih mestih: Studenec 48, Zaloška cesta 29, Poljanski nasip 58 v Ljubljani", objavljeno v Uradnem listu RS, št. 30-31, z dne 25.03.2005, številka objave Ob-8256/05.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 104.800,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. V presežku se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.03.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis za storitve pranja, vzdrževanja in transporta perila za obdobje 3 let, v ocenjeni vrednosti 150 mio SIT, in sicer na zbirnih mestih: Studenec 48, Zaloška cesta 29, Poljanski nasip 58, v Ljubljani, je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 30-31, z dne 25.03.2005, številka objave Ob-8256/05, ter Uradnem listu EU, št. S 58, z dne 23.03.2005, številka objave 56118.

Naročnik je postopek oddaje istega javnega naročila vodil že predhodno, z javnim razpisom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 4/2005, številka objave Ob-825/05, in Uradnem listu Evropske unije, št. 7/2005, številka objave 6326, pri čemer pa je ta postopek oddaje javnega naročila s svojim sklepom, z dne 03.03.2005, v celoti razveljavil.

V tokratnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj z vlogo, z dne 08.04.2005, podano pred potekom roka za oddajo ponudb, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da naročnik s tokratnim postopkom oddaje javnega naročila ponovno odpira predhodno razveljavljeni postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahtevka za revizijo v razveljavljenem postopku oddaje javnega naročila, podjetje Periteks d.o.o., iz Trzina (ki je tudi dosedanji izvajalec) je kot glavni argument za razveljavitev predhodnega postopka navajal ne dovolj opredeljene pogoje za kakovost in higiensko neoporečnost pranja perila. V obrazložitvi izdanega sklepa o razveljavitvi predhodnega postopka oddaje javnega naročila je naročnik navedel: "Naročnik pritrjuje vlagatelju revizijskega zahtevka, da v razpisni dokumentaciji zahtevana kakovost in higienska neoporečnost pranja ni podprta z dovolj določno opredeljenimi pogoji.". Vlagatelj opozarja, da ob primerjavi stare in sedanje razpisne dokumentacije, ki se nanaša na tehnične zahteve naročnika (obrazec D02), med zahtevanimi parametri za kakovost in higiensko neoporečnost pranja perila ni razlike. Naročnik v razpisni dokumentaciji, pod točko B9, sicer navaja, da mora ponudnik predložiti dokazilo, da razpolaga s certifikatom oznake kakovosti nege gospodinjskih in objektnih tekstilij RAL-GZ 992/1 ter s certifikatom kakovosti nege in higiene pranja bolnišnične tekstilije po RAL-GZ 992/2, ne zahteva pa, da se ti parametri, ki so ovrednoteni v omenjenih certifikatih, uporabljajo pod tehničnimi zahtevami, ki opredeljujejo kakovost in higiensko neoporečnost perila. Iz razpisne dokumentacije je zato razvidno, da sta omenjena certifikata nepotrebna, saj tehnične zahteve naročnika ne zahtevajo pranja perila po parametrih omenjenih v certifikatih, slednja pa sta namenjena zgolj izločanju ostalih ponudnikov oz. sta "pisana na kožo" sedanjemu izvajalcu. Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik zahtevo po omenjenih certifikatih postavil kot pogoj, ki pa je nepotreben, saj zahtevana certifikata nimata nikakršne zakonske podlage, kar priznava tudi naročnik v dodatnih pojasnilih, z dne 07.04.2005, certifikata pa se tudi ne zahtevata pod tehničnimi pogoji pranja perila. Naročnik je dolžan postaviti takšen pogoj, ki je v funkciji vsebine in namere javnega naročila in ne takšnega, ki je nepotreben ali zapisan nekomu v korist, s čemer ustvarja diskriminatornost med ponudniki in zato nekatere od njih neupravičeno izloča iz trga javnih naročil. Ni smiselna in opravičljiva zahteva po izkazu razpolaganja s certifikatoma, če parametri niso zahtevani pod tehničnimi pogoji naročnika, ki predpisujejo kakovost in higiensko neoporečnost perila. Ponudnik bi posledično lahko imel tudi več poslovnih enot, pri čemer bi predložil certifikat za eno poslovno enoto, storitve pa bi opravljal v drugi enoti, ki ne razpolaga s certifikatom; naročnik v tehničnih zahtevah namreč ne določa, da mora ponudnik izvajati storitev v skladu z omenjenima certifikatoma. Slednja sta priporočilo raziskovalnega inštituta Hohenstein iz Nemčije in sta na našem trgu zelo malo časa. S certifikatom razpolaga samo sedanji izvajalec storitve, zainteresiran za oddajo ponudbe. Slednji je z razveljavitvijo predhodnega postopka oddaje javnega naročila ter z izločitvijo kandidatov, ki ne razpolagajo z omenjenim certifikatom, uvedenim v tokratnem postopku oddaje javnega naročila, trenutno edini resni kandidat v postopku. Dokazilo o dejanski kršitvi je, da je naročnik razveljavil prejšnji postopek oddaje javnega naročila zaradi tehničnih zahtev, v tokratnem postopku pa je sporni kriterij podal za izločitveni pogoj, tehničnih zahtev pa ni spremenil. Omenjeni pogoj je lahko zgolj prednost v primeru dveh ali več ponudnikov, ki ponujajo enako ceno. S strani naročnika postavljeni pogoj je diskriminatoren in predstavlja kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, načela enakopravnosti ponudnikov in načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Vlagatelj zahteva, da naročnik izloči zahtevo pod točko B.09 razpisne dokumentacije po predložitvi dokaza, da ponudnik razpolaga s certifikatom oznake kakovosti nege gospodinjskih in objektnih tekstilij RAL-GZ 992/1 ter s certifikatom kakovosti nege in higiene pranja bolnišnične tekstilije po RAL-GZ 992/2.
Vlagatelj v postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 100.000,00 SIT, za plačano takso za revizijo, v višini 114.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, pod zaznamkom "ta revizija", ter v višini 4.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, za administrativne stroške.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 13.04.2005, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, odločil pa je tudi, da vlagatelj nosi svoje stroške zahtevka za revizijo.
V obrazložitvi sklepa navaja, da je bil predhodni postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavljen predvsem zato, ker v razpisni dokumentaciji ni bilo natančno oblikovanih objektivnih meril, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali izpolnjevanje tehničnih pogojev prispelih ponudb, ne pa zato, ker tehnični pogoji ne bi bili dovolj opredeljivi za kakovost in neoporečnost pranja perila. Naročnik zato teh pogojev v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ni spreminjal, je pa postavil oba certifikata kot merilo za ocenjevanje ponudb oziroma izpolnjevanje tehničnih pogojev. Oba navedena certifikata sta namreč edina objektivna standarda na tem področju, ki lahko zagotovita kakovost nege gospodinjskih in objektnih tekstilij ter kakovost nege pranja bolnišničnih tekstilij. Vlagateljeva trditev, da certifikata nista zakonsko predpisana, drži, vendar pa je treba opozoriti, da predstavljata edini standard na področju predmeta javnega naročila, na podlagi katerega lahko naročnik oceni kakovost storitve, kar pa je tudi v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj naročnik ne razpolaga s tehnologijo, na podlagi katere bi lahko ocenil kakovost nege in higiene pranja bolnišnične tekstilije. Certifikata sta mednarodno priznana, tako da kot merilo za ocenjevanje ponudb nista diskriminatorna do ostalih morebitnih tujih ponudnikov, kakor tudi ne do domačih ponudnikov, saj z njima razpolagata vsaj dve domači podjetji in ne zgolj eno, kot v svojem zahtevku navaja vlagatelj. Glede navedb o tem, da parametri, ki jih navajata certifikata niso zahtevani pod tehničnimi pogoji, naročnik meni, da so tehnični pogoji dovolj določljivi, saj natančno določajo, da mora izvajalec s sodobno tehnologijo najvišjih higienskih in tehnoloških standardov zagotavljati optimalne pralne postopke po vrstah perila in higiensko neoporečno oprano in vzdrževano perilo, ki ustreza strožjim kriterijem čistoče v skladu s Pravilnikom o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Uradni list RS, št. 74/1999; v nadaljevanju: Pravilnik). S parametri v navedenih certifikatih se lahko objektivno preveri izpolnjevanje tehničnih zahtev. Slednja pa tako zagotavljata, da je storitev opravljena v skladu z navedenimi tehničnimi zahtevami, ne da bi moral naročnik stalno preverjati kakovost storitve. To mu je namreč tudi onemogočeno, saj ne razpolaga s tovrstnimi ustreznimi tehnologijami. Potrebno je namreč upoštevati tudi dejstvo, da so pri naročniku bolniki z določeno ležalno dobo in bi pri neustreznih storitvah pranja perila, ki ne bi bile izvedene po strogih kriterijih zagotavljanja bolnišnične higiene, lahko prišlo do širitve bolnišničnih okužb, ki pa jih je treba omejevati oziroma preprečevati. Naročnik je zato mnenja, da ni dovolj, da izvajalec storitve pranja perila razpolaga zgolj s certifikatom po RAL-GZ 992/1, saj ta zagotavlja le kakovost samega pranja perila (kar je z ekonomskega vidika gotovo dobro, saj se materiali ohranjajo daljše obdobje, kot bi se sicer); za naročnikovo dejavnost je večjega pomena certifikat po RAL-GZ 992/2, saj samo ta zagotavlja, da bo oprano perilo ustrezalo tudi visoki ravni kakovosti nege in higiene bolnišničnih tekstilij. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagatelju pa tudi ni priznal priglašenih stroškov.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 18.04.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je podal tudi dodatno pojasnilo svojih stališč v zadevi.

Naročnik je z vlogo, z dne 19.04.2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija z dopisom, z dne 25.04.2005, naročnika pozvala k pojasnitvi vsebine certifikatov RAL-GZ 992/1 in RAL-GZ 992/2, razlogov za umestitev zahteve po razpolaganju s certifikatoma v razpisno dokumentacijo ter zatrjevane korelacije med omenjenima certifikatoma in zahtevami Pravilnika. Naročnik je svoje pojasnilo podal z dopisom, z dne 02.05.2005. V njem je med drugim navedel, da morajo biti skladno z določili Pravilnika za sortiranje, prevoz in pranje perila zagotovljeni minimalni tehnični pogoji najmanj z ustrezno prostorsko ureditvijo z ločitvijo čistih in nečistih poti (18. člen). S strokovnimi podlagami za pripravo programa za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb 2000- 2003, ki jih je na podlagi 20. člena Pravilnika pripravila delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje RS, so opredeljeni pravilno zbiranje in shranjevanje umazanega perila, pravilni prevoz umazanega perila, pravilna ločitev umazanega in čistega dela v pralnici, pravilno sortiranje, pranje, sušenje in likanje perila ter mikrobiološke metode. Torej so zahtevani postopki, ki jih preverja tudi pooblaščena institucija za podelitev certifikata RAL-GZ 992/2. Naročnik navaja tudi, da sta certifikata RAL-GZ 992/1 in RAL-GZ 992/2 ena redkih certifikatov v okviru držav EU, ki zagotavljata kakovost in higiensko neoporečnost pranja perila. Po naročnikovem vedenju je edina institucija v RS, ki ugotavlja kakovost in higiensko neoporečnost pranja perila, ter o tem izdaja certifikat, Center za nego tekstilij in oblačil, Oddelka za tekstilstvo, pri Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru, ki je pooblaščen za ugotavljanje kakovosti pranja po določilih navedenih certifikatov. Drugi možni načini objektivnega preverjanja kakovosti in higienske neoporečnosti pranja perila naročniku niso znani.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik na strani 4 le-te, pod alinejo B 09., zahteval "predložitev dokazila, da ponudnik razpolaga s certifikatom oznake kakovostne nege gospodinjskih in objektnih tekstilij RAL-GZ 992/1 in certifikatom kakovosti in higiene pranja za bolnišnične tekstilije po RAL-GZ 992/2". Enako zahtevo je ponovil tudi na strani 22 razpisne dokumentacije, na obrazcu "B.00 Obrazec za ugotavljanje izpolnjevanja obveznih pogojev", ponovno pod alinejo B 09. Na strani 32 razpisne dokumentacije, kjer naj bi ponudniki predložili fotokopiji omenjenih certifikatov, je naročnik podal še naslednji zapis: "OPOZORILO: Naročnik bo izločil vse ponudbe ponudnikov, ki ne bodo s fotokopijami izkazali, da razpolagajo z zahtevanima certifikatoma.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj citiranimi zapisi v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila vnesel pogoj, da ponudniki razpolagajo s certifikatoma RAL-GZ 992/1 in RAL-GZ 992/2. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če ponudnik ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 njegovo ponudbo ne glede na vsebino zavrniti in jo izločiti iz nadaljnjega postopka. V nasprotju z mnenjem naročnika, izraženem v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri citiranih določili razpisne dokumentacije torej ne gre za določitev merila za ocenjevanje ponudb, temveč za določitev pogoja, kar je nenazadnje razvidno tudi iz zapisov na 18. in 40. strani razpisne dokumentacije, iz katerih izhaja, da je edino merilo "najnižja cena".

V nadaljevanju gre opozoriti, da mora naročnik v smislu 41., 42., 42. a) in 45. člena ZJN-1 določiti take pogoje, ki zagotavljajo konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-1) in ki med njimi ne omogočajo neupravičenega razlikovanja (7. člen ZJN-1).

Državna revizijska komisija ob presoji pogoja, s katerim naročnik zahteva izkaz razpolaganja s certifikatoma RAL-GZ 992/1 in RAL-GZ 992/2, ugotavlja, da je ta diskriminatoren in brez opravičljivih razlogov omejuje konkurenco med ponudniki, kar argumentira kakor sledi.

Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil zahtevo po razpolaganju z omenjenima certifikatoma, obenem pa med tehničnimi zahtevami razpisne dokumentacije od ponudnikov ni zahteval, da bi čiščenje bolnišničnih tekstilij dejansko opravljali v skladu s tema certifikatoma. V tehničnih zahtevah je tako ne glede na zahtevo po razpolaganju s certifikatoma določil svoje zahteve, v skladu s katerimi naj bi se ravnalo s tekstilijami, predvidel je biokemično kontrolo, ki naj bi jo z namenom zagotavljanja stalne higienske neoporečnosti perila zagotavljal izvajalec, zahteval pa je tudi siceršnjo skladnosti postopkov ravnanja s tekstilijam s strožjim kriterijem čistoče, opredeljenim v predpisih s področja zdravstvenega varstva. Naročnik tako ni uspel utemeljeno izkazati razlogov, ki bi opravičevali njegovo odločitev, da dokazovanje izpolnjevanja zahtev, navedenih v tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije, veže izključno na dokaz razpolaganja s certifikatoma RAL-GZ 992/1 in RAL-GZ 992/2. Kot je v dodatnih pojasnilih, podanih na zahtevo Državne revizijske komisije, pojasnil naročnik, sta omenjena certifikata morda res ena redkih, nikakor pa ne edina certifikata, s katerima bi bilo mogoče dokazovati s strani naročnika zahtevano raven kakovosti ravnanja s tekstilijami. Ne glede na to, ali se v Republiki Sloveniji in Evropski uniji (razpis je bil namreč objavljen tudi v Uradnem glasilu EU) izdajajo še drugi ustrezni certifikati, ki bi jih naročnik v tem primeru dolžan dopustiti, pa gre opozoriti tudi, da bi moral naročnik dokazovanje izpolnjevanja njegovih tehničnih zahtev dopustiti tudi na druge, namenu njegovih zahtev ustrezajoče načine, npr. s predložitvijo potrdila o higienski neoporečnosti vzorca perila, z zahtevo po periodičnih testiranjih higienske neoporečnosti tekstila oziroma postopkov ravnanja z le-tem na stroške ponudnika ali podobno. Ponudnik lahko namreč izpolnjevanje tehničnih zahtev, kot so bile podane s strani naročnika, nedvomno izkazuje tudi z dokazovanjem ustreznega izpolnjevanja kriterijev za vse elemente ravnanja s tekstilijami, brez da bi ob tem razpolagal s certifikatom, ki bi ugotavljal izpolnjevanje teh kriterijev v nekem določenem trenutku. Skladno z navedbami naročnika in ugotovitvami Državne revizijske komisije gre pripomniti tudi, da s certifikatom RAL-GZ 992/2 v Republiki Sloveniji trenutno razpolagata le dve podjetji, certifikat pa se podeljuje le zelo kratko obdobje, iz česar izhaja, da pri njem v tem trenutku ne gre za splošno sprejet certifikat, ki bi v Republiki Sloveniji izkazoval s strani stroke obče priznano raven ravnanja s tekstilijami. Opozoriti pa gre tudi, da je certifikat higiene pranja bolnišnične tekstilije po RAL-GZ 992/2 mogoče pridobiti šele leto dni po pridobitvi certifikata nege gospodinjskih in objektnih tekstilij po RAL-GZ 992/1, tudi slednjega pa imajo v tem trenutku, po objavljenih podatkih Centra za nego tekstilij in oblačil, Oddelka za tekstilstvo, pri Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru, ki omenjena certifikata izdaja, le tri podjetja. Dopustitev naročnikove zahteve po razpolaganju z omenjenima certifikatoma, sledeč ob tem njegovemu stališču, da je mogoče ustrezno raven ravnanja z bolnišničnimi tekstilijami izkazovati le z razpolaganjem s certifikatom RAL-GZ 992/2, bi tako pomenila, da imata izključni monopol nad izvajanjem vsega ravnanja z bolnišničnimi tekstilijami v Republiki Sloveniji dve podjetji, v naslednjem letu dni pa ga lahko eventuelno pridobi le še eno podjetje, ki že ima certifikat RAL-GZ 992/1, za kar pa, ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih argumentov, opravičljivi razlogi nikakor ne obstajajo. Na tem mestu gre kot slednje opozoriti še, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja za obdobje treh let, zaradi česar tudi v primeru, če bi v vmesenem času zahtevani certifikat pridobilo še kako podjetje, za posel, ki je predmet tega javnega naročila, v tem obdobju ne bi moglo kandidirati.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih argumentov ugotovila, da je naročnikov pogoj, da mora ponudnik razpolagati s certifikatoma RAL-GZ 992/1 in RAL-GZ 992/2, podan v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-1, saj krši načelo enakopravnosti med ponudniki in brez opravičljivih razlogov omejuje konkurenco med njimi. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila. Ker je diskriminatorni pogoj naveden že v objavi razpisa, naročnikove kršitve ni mogoče sanirati drugače, kot z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila v celoti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v postopek priglasil naslednje stroške:
- stroške pod zaznamkom "ta revizija", v višini 114.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, skupaj tako v znesku 136.800,00 SIT,
- administrativne stroške v višini 4.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, skupaj tako v znesku 4.800,00 SIT,
- stroške takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, priznava stroške takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, ter administrativne stroške, v višini 4.000,00 SIT, povečano za 20% DDV, skupaj tako v znesku 4.800,00 SIT. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov pod zaznamkom "ta revizija", ker je ta postavka priglašenih stroškov po višini in temelju pavšalna in neobrazložena in zanjo ni najti pravne podlage.

Državna revizijska komisija vlagatelju skupno priznava stroške v višini 104.800,00 SIT, ki jih je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. V presežku se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 16.05.2005

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana,
- FIN-KOM, d.o.o., Efenkova 61, Velenje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran