018-128/2005 Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena in 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup pisarniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ul. 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Slovenska c. 41, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.05.2005

odločila:

1. Vlagateljevemu predlogu, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. Tu 16/3-2005 SS/mž, z dne 22.03.2005, se ugodi.

2. Vlagateljev predlog, da se naročniku naloži, da v ponovnem postopku pregleda in vrednotenja ponudb ugotovi, da je najugodnejša vlagateljeva ponudba za celotno javno naročilo in ne samo za del, se zavrže.

3. Predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se zavrže.

4. Naročnik je vlagatelju dolžan plačati stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 106.732,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16.02.2005 sprejel sklep, št. Tu 16/3-2005 SS/mž, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup pisarniškega materiala.

Naročnik je izdal sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. Tu 16/3-2005 SS/mž, z dne 22.03.2005, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za dobavo fotokopirnega papirja izbral podjetje vlagatelja, kot najugodnejšega ponudnika za preostali pisarniški material pa podjetje Kolex, d.o.o., Knezov štradon 28, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v izreku sklepa še navedel, da se naročilo izvede s podpisom pogodbe, izbranega ponudnika pa je pozval, da čimprej pripravi osnutek pogodbe. Naročilo se začne izvajati po dokončnosti tega sklepa.

Vlagatelj je na naročnika naslovil dopis: "Odstopitev od priprave osnutka pogodbe za dobavo fotokopirnega papirja", z dne 31.03.2005, v katerem navaja, da je pričakoval, da bo naročnik izbral najugodnejšega dobavitelja za celotni izbor pisarniškega materiala. Predmetni razpis ni bil razdeljen na sklope, zato je naročnik po vlagateljevem mnenju kršil določilo 55.b člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj v Povabilu k oddaji ponudbe (v nadaljevanju: Povabilo) ni predvidel oddaje predmetnega javnega naročila po sklopih. Vlagatelj pripominja, da bi le v primeru predložitve ponudbe po sklopih bilo možno skleniti pogodbo z več ponudniki za posamezne sklope. Vlagatelj navaja, da ne bo pristopil k podpisu pogodbe samo za dobavo fotokopirnega papirja, temveč je pripravljen podpisati pogodbo za celotni asortiman iz njegove ponudbe.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika in ponovno izda sklep o izbiri ponudnika, na podlagi internega pravilnika o JNMV naročnika, v katerem bo izbral najugodnejšega ponudnika v skladu s Povabilom.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. Tu 16/3-2005 SS/mž, z dne 06.04.2005, obvestil, da se bo naročilo izvedlo s podpisom pogodbe, skladno z izrekom sklepa, z dne 22.03.2005. Naročilo se bo pričelo izvajati po dokončnosti tega sklepa, izbrani ponudnik pa je bil pozvan, da čimprej pripravi osnutek pogodbe. Glede na navedeno je naročnik vlagatelja pozval, da čimprej pripravi osnutek pogodbe za dobavo fotokopirnega papirja naročniku.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.04.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da ima dopis, z dne 31.03.2005, vse elemente, ki jih mora imeti zahtevek za revizijo, zgolj napačno poimenovanje zahteve za pravno varstvo pa ne more iti v škodo vlagatelju. Vlagatelj dodaja, da naročnik o njegovi zahtevi za pravno varstvo ni odločil, temveč je zgolj poslal dopis, s katerim je vlagatelja pozval k podpisu pogodbe, s tem pa je naročnik kršil temeljne določbe ZRPJN. Vlagatelj poudarja, da iz Povabila izhaja, da bo naročnik sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ob enakih tehničnih lastnostih, kvaliteti in kapaciteti ponudil najnižjo ceno, nikjer pa ni določbe o tem, da se naročilo oddaja po sklopih.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika ter da se naročniku naloži, da v ponovnem postopku pregleda in vrednotenja ponudb ugotovi, da je najugodnejša vlagateljeva ponudba za celotno javno naročilo in ne samo za del.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov, in sicer plačane takse v višini 100.000,00 SIT, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka 100 točk, povečano za DDV 20% ter materialne stroške 2%.

Vlagatelj je naročniku kot prilogo dopisa, z dne 18.04.2005, posredoval potrdilo o plačilu takse, z dne 15.04.2005, v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, z dne 19.04.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo ter svojim mnenjem v odločanje Državni revizijski komisiji. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V tej zvezi naročnik dodaja, da je pisarniški material nujno potrebno sredstvo za nemoteno delovanje naročnika in bi v primeru zadržanja nastale škodljive posledice, naročnik pa ne bi mogel izvrševati svojega dela v okviru pristojnosti, katere naročniku določa in nalaga zakonodaja.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-128/05-31-938, z dne 03.05.2005, zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval kot prilogo dopisa, št. Tu 16/3-2005 BE/mž, z dne 04.05.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom in 11. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj dne 31.03.2005 na naročnika naslovil dopis, ki ga je naslovil kot "Odstopitev od priprave osnutka pogodbe za dobavo fotokopirnega papirja". Glede na dejstvo, da je bil naveden dopis vložen v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, gre po mnenju Državne revizijske komisije predmeten dokument obravnavati kot zahtevek za revizijo, o katerem mora v skladu z določbami ZRPJN odločati naročnik. Naročnik je celo dolžan, da dopis, v katerem vlagatelj ugovarja zoper posamične domnevne kršitve v postopku oddaje javnega naročila, kljub morebitnemu napačnemu poimenovanju in ne glede na njegovo formalno pravilnost, pravočasnost, obstoj aktivne legitimacije ali vsebinsko utemeljenost, obravnava kot zahtevek za revizijo z vsemi procesnimi učinki, kot jih predvideva ZRPJN (npr. zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika iz 11. člena ZRPJN). Navedeno izhaja tudi iz določila četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, po katerem naročnik, v primeru, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelja nemudoma pozove na dopolnitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v dopisu: "Odstopitev od priprave osnutka pogodbe za dobavo fotokopirnega papirja", z dne 31.03.2005, izpodbija ugotovitve naročnikove komisije iz sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 22.03.2005, zato gre, ne glede na vlagateljevo napačno poimenovanje dokumenta, le-tega obravnavati kot zahtevek za revizijo. Ob navedenem velja dodati, da napačno poimenovanje zahtevka za pravno varstvo ne more vzrokovati takšnega posega v pravico do pravnega varstva, da bi bilo pravno varstvo onemogočeno.

Državna revizijska komisija ob presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo, s katerim vlagatelj izpodbija zakonitost sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj naj naročnik predmetnega javnega razpisa ne bi oblikoval v sklope, kljub temu pa je v sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika izbral dve najugodnejši ponudbi, ugotavlja, da je le-ta utemeljen. Naročnik je s Povabilom ponudnike povabil, da oddajo ponudbo za dobavljanje pisarniškega materiala ter določil, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ob enakih tehničnih lastnostih, kvaliteti in kapaciteti ponudil najnižjo ceno. Naročnik je v Povabilu še zapisal, da so artikli, ki so predmet dobave, najpogosteje predmet naročanja, pogodba pa bo sklenjena tudi za nakup ostalega pisarniškega materiala.

Naročnik lahko ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikuje v smiselno zaključene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno (prvi stavek prvega odstavka 26. člena ZJN-1), kar pomeni, da vsak sklop znotraj sicer enotnega javnega naročila obsega svoj (ločeni) predmet javnega naročila. Posamezen ponudnik lahko torej v primeru, ko naročnik javno naročilo oddaja po sklopih, ponudbo odda le za enega ali pa za več različnih sklopov. Namen oblikovanja predmeta javnega naročila v sklope je, da je s tem večjemu številu ponudnikov omogočeno, da se potegujejo za pridobitev javnega naročila, vendar mora to naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno določiti. Hkrati tudi iz naročnikovega Pravilnika o postopkih oddaje javnih naročil male vrednosti (v nadaljevanju: Pravilnik), z dne 06.10.2005, izhaja, da če se znotraj celote javnega naročila oblikujejo sklopi, se lahko za posamezne sklope javnega naročila izberejo različni ponudniki (tretji odstavek 2. člena). Ker glede na določila Povabila ni mogoče zaključiti, da je naročnik predmetno javno naročilo oblikoval v sklope kot smiselno zaključene celote, posledično pa naročnik ni imel podlage za oddajo naročila dvema ponudnikoma, je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. Tu 16/3-2005 SS/mž, z dne 22.03.2005. V tej zvezi Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da morajo ponudniki, če naročnik dovoli, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, v svojih ponudbah navesti, ali se njihova ponudba nanaša na celotno javno naročilo ali le na posamezne sklope (arg. 55.b člena ZJN-1) ter s tem dejansko vnaprej pristati na to, da lahko pridobijo zgolj del javnega naročila, česar pa ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudniki niso navedli.

Skladno z določbo tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj opravi vrednotenje ponudb na način, določen v Pravilniku in Povabilu ter naj pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije v tem sklepu. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, lahko postopa po določilu drugega odstavka 25. člena ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ni mogla meritorno obravnavati vlagateljevega predloga, naj se naročniku naloži, da v ponovnem postopku pregleda in vrednotenja ponudb ugotovi, da je najugodnejša vlagateljeva ponudba za celotno javno naročilo in ne samo za del, saj Državna revizijska komisija, glede na določila ZRPJN, o tem ni pristojna odločati. Gre za odločitev, ki je v izključni pristojnosti naročnika, Državna revizijska komisija, kot neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, ki zagotavlja pravno varstvo ponudnikom v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, pa ima v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno je bilo potrebno obravnavan vlagateljev predlog, v skladu z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN v zvezi z določbo drugega odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04), zavreči kot nedopusten.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Iz besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Tretji odstavek 11. člena ZRPJN določa, da naročnik posreduje svoj predlog, da vloženi zahtevek ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ki sme o njem posredovati Državni revizijski komisiji in naročniku svoje mnenje v treh dneh od njegovega prejema. Mnenje mora vlagatelj obrazložiti. Ker med dokumenti, s katerimi je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega postopka oddaja javnega naročila ni bilo dokazila, da je naročnik svoj predlog o nesuspenzivnosti postopka oddaje javnega naročila poslal tudi vlagatelju, je Državna revizijska komisija z dopisom, z dne 03.05.2005, naročnika pozvala, naj posreduje dokazilo, iz katerega bo razvidno, kdaj je predlog za nezadržanje aktivnosti posredoval vlagatelju. Naročnik je kot prilogo dopisa, z dne 04.05.2005, Državni revizijski komisiji posredoval knjigo odposlane pošte naročnika, iz katere pa zgolj izhaja, da je naročnik dne 11.04.2005 (torej še preden je z dopisom, z dne 19.04.2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo skupaj s svojim predlogom o nezadržanju postopka oddaje javnega naročila!) poslal določen dokument vlagatelju. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izpolnil vseh procesnih dejanj, ki jih v zvezi s predlogom o nezadržanju postopka oddaje javnega naročila zahteva ZRPJN v 11. členu, zato je naročnikov predlog, da vloženi zahtevek ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila, zavrgla kot nepopoln.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, to so stroški plačane takse v višini 100.000,00 SIT, stroški sestave zahteve za nadaljevanje postopka v višini 50 točk, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV. Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 106.732,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 10.05.2005

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Slovenska c. 41, Ljubljana
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I., Ljubljana
- Kolex, d.o.o., Knezov štradon 28, Ljubljana
- Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran