Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-134/2005 Splošna bolnišnica Maribor

    Številka: 018-134/05-33-1082
    Datum sprejema: 20. 5. 2005

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04, v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka za nakup pralnih in čistilnih sredstev in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje JOHNSON DIVERSEY d.o.o., Tržaška 37a, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.05.2005

    odločila:

    1.) Zahtevek za revizijo se v delu, v katerem mu naročnik s sklepom št. 04/PW-3/05, z dne 08.04.2005 ni ugodil, zavrne kot neutemeljen.

    2.) Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale s pritožbami in sorazmeren del stroškov, nastalih z revizijo v skupnem znesku 472.923,00 SIT v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    3.) Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 27.07.2004 izdal sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku in dne 13.08.2004 objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. 88-90, pod št. objave Ob-21785/04. Naročnik je predmetno javno naročilo razpisal v treh sklopih, in sicer sklop 1 - Pralna sredstva, sklop 2 - Čistilna sredstva za čiščenje v kuhinji in sklop 3 - Ostala čistilna sredstva.

    Naročnik je z obvestilom o priznanju sposobnosti, št. 54-DeS/04, z dne 22.11.2004 vse prijavitelje obvestil, da je priznal sposobnost podjetju INTER KOOP d.o.o., Maribor (v nadaljevanju: INTER KOOP) za sklopa 2 in 3, podjetju SAVA TRADE d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: SAVA TRADE) za sklop 3, vlagatelju za sklopa 2 in 3, podjetju IVEC d.o.o., Maribor (v nadaljevanju: IVEC) za sklopa 2 in 3 in podjetju ECOLAB d.o.o., Maribor (v nadaljevanju: ECOLAB) za sklope 1, 2 in 3.

    Vlagatelj je dne 03.12.2004 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o priznanju sposobnosti, ki mu jo je naročnik posredoval dne 15.12.2004.

    Vlagatelj je dne 27.12.2004 vložil zahtevek za revizijo.
    Pod 1. točko zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo prijavo za sklop 1 kot neprimerno zavrnil ter kot razlog zavrnitve navedel, da je vlagatelj ponudil pralna sredstva, ki jih ni mogoče avtomatsko dozirati z obstoječo dozirno tehniko, ki deluje v pralnici naročnika. Vlagatelj navaja, da je od naročnika nato zahteval obrazložitev obvestila o priznanju sposobnosti, še posebej pa, da naročnik obrazloži postopek po katerem je strokovna komisija naročnika ocenjevala primernost prispelih prijav ter da navede razloge, zaradi katerih je bila prijava vlagatelja spoznana za neprimerno. Vlagatelj navaja, da je naročnika pozval, naj navede konkretne podatke iz njegove prijave, ki kažejo na dejstvo, da vlagatelj ne ponuja blaga, ki bi tehnično in kakovostno ustrezalo zahtevam, opredeljenim v "Specifikaciji zahtev naročnika" ter da naj naročnik pojasni, na podlagi katerega podatka, navedenega v prijavi, je ugotovil, da vlagatelj ponuja pralna sredstva, katerih ni mogoče avtomatsko dozirati z obstoječo dozirno tehniko, ki deluje v pralnici naročnika. Vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazložitvi obvestila o priznanju sposobnosti z dne 13.12.2004 zapisal, da je bila vlagateljeva prijava neprimerna, ker naj vlagatelj ne bi izpolnjeval zahteve iz prve alinee priloge D (obveznosti prijavitelja), pri čemer pa ni pojasnil, na podlagi katerih podatkov je prišel do takšnega zaključka, niti ni odgovoril na vlagateljeva vprašanja, postavljena v zahtevi za dodatno obrazložitev. Vlagatelj navaja, da je naročnik v nadaljevanju sicer pojasnil, da vlagatelj ni izpolnil prijave na način, kot se je to zahtevalo v razpisni dokumentaciji, ker naj ne bi pravilno izpolnil tabele 1 in ker ni predložil navodil za pranje perila ter kataloga izdelkov, vendar pa je naročnik po prepričanju vlagatelja s takšno obrazložitvijo napačno argumentiral svojo odločitev (istočasno pa sta si izrek /neprimernost/ in argumentacija /nepravilnost/ v očitnem nasprotju), saj bi skladno z Pravilnikom o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Ur.I. RS, št. 33/2004 - v nadaljevanju: Pravilnik) moral v primeru, da je ugotovil, da vlagateljeva prijava ni izpolnjena skladno z določili razpisne dokumentacije, takšno ponudbo zavrniti kot nepravilno in ne kot neprimerno. Zaradi navedenega vlagatelj od naročnika zahteva, da razveljavi odločitev o nepriznanju sposobnosti vlagatelju za sklop 1 iz razloga neprimernosti ter o zadevi ponovno odloči. Vlagatelj še navaja, da je pripravljen na naročnikovo zahtevo dokazati, da so prijavljena pralna sredstva v celoti skladna z naročnikovimi tehničnimi zahtevami ter da je kot takšna njegova prijava v celoti tehnično primerna.
    Pod 2. točko zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je ponudba ponudnika Ecolab po njegovem mnenju nepravilna, saj ponudbe ni podpisal zakoniti zastopnik ponudnika, niti ni v ponudbi predloženo posebno pooblastilo, iz katerega bi izhajalo da lahko ponudbo podpiše pooblaščenec oz. druga oseba, posledično pa ponudnik ni zavezan k ponudbi. Vlagatelj opozarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval (to izhaja tudi iz splošnih obligacijskopravnih načel), da ponudbo podpiše zakoniti zastopnik ponudnika oz. druga oseba, ki je s strani ponudnika pooblaščena za zastopanje vsaj v obsegu, ki zadošča namenu ponudbe. Iz obrazca 1- Prijava izhaja, da je edini zakoniti zastopnik ponudnika (glej točko 4 obrazca) g. B.S.D, enako pa izhaja tudi iz izpiska iz sodnega registra, ki ga je predložil ponudnik v ponudbi (iz aktualnega priloženega izpiska iz sodnega registra izhaja, da družba nima prokuristov, edini zakoniti zastopnik družbe pa je B.S.D.). Vlagatelj navaja, da je pri ogledu ponudb ugotovil, da so vse relevantne strani ponudbe podpisane s strani osebe, ki ni zakoniti zastopnik ponudnika Ecolab, saj je na vsaki strani navedba "za:" ter nečitljiv priimek, ki pa ni priimek zakonitega zastopnika. Vlagatelj dodaja, da je podrobno pregledal vse strani ponudbe ponudnika Ecolab ter da v njej ni našel posebnega pooblastila za podpis ponudbe, ki bi bilo dano tretji osebi, ravno tako pa je naročnik ob ogledu potrdil, da takega pooblastila ni prejel. Ker vlagatelj meni, da je ponudbo podpisala oseba, ki ni pooblaščena za zastopanje ponudnika (saj ne gre za zakonitega zastopnika, niti ni predloženo ustrezno pooblastilo) vlagatelj ugotavlja, da je naročnik napačno označil ponudbo ponudnika Ecolab za pravilno, zato zahteva, naj naročnik odpravi kršitev tako, da ugotovi da je ponudba ponudnika Ecolab nepravilna.
    Pod 3. točko zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je po njegovem prepričanju tudi ponudba ponudnika Inter Koop nepravilna, saj ponudnik ni predložil izpiska banke - podatki o plačilni sposobnosti skladno z zahtevo naročnika. Naročnik navaja, da je ponudnik Inter Koop v ponudbi predložil Podatke o plačilni sposobnosti banke Nova KBM d.d. za transakcijski račun št. 04515-0000515966 z dne 25.08.2004, iz katerih pa ni razvidno izpolnjevanje obveznega pogoja iz točke 3.2 (22. člen razpisne dokumentacije) na strani 10, alineja 6. Obvezni pogoj, ki ga je zahteval naročnik, je, navaja vlagatelj, da ponudniki predložijo BON-2 ali potrdilo banke, ki vodi ponudnikov TRR, da je število dni neporavnanih obveznosti enako 0, oziroma, da iz potrdila poslovne banke izhaja, da le-ta v preteklih 6-ih mesecih ni bil blokiran. Vlagatelj ugotavlja, da je ponudnik predložil listino, ki je vsebinsko primerljiva s tisto, ki jo je priložil sam, vendar pa je sam zaradi tega, ker iz omenjene listine ni razvidno izpolnjevanje pogoja o 6-mesečni neblokadi, predložil še ustrezen obrazec BON-2, česar pa ponudnik Inter Koop ni storil. Ker iz omenjene listine banke ni razvidno, da bi ponudnik Inter Koop izpolnjeval zahtevani pogoj iz alineje 6 točke 3.2 člena 22 razpisne dokumentacije na strani 10 - v listini ni nobenega podatka, ki bi z gotovostjo potrdil, da ponudnik v preteklih 6 mesecih ni imel blokiranega TRR, vlagatelj ugotavlja, da je naročnik ponudbo ponudnika Inter Koop napačno označil za pravilno.
    Pod 4. točko zahtevka za revizijo vlagatelj navaja razloge, zaradi katerih meni, da tudi prijava ponudnika Ivec ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ugotavlja, da je naročnik napačno označil prijavo navedenega ponudnika za pravilno, zato zahteva, naj naročnik odpravi kršitev tako, da ugotovi da je prijava ponudnika Ivec nepravilna.
    Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini predpisane takse 100.000,00 SIT ter stroškov odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 2000 točk z DDV in 3% materialnih stroškov (vlagatelj je v pritožbi, z dne 13.01.2005 zapisal, da je pri pripravi zahtevka za revizijo prišlo do tipkarske napake in je ponovno priglasil stroške priprave revizijskega zahtevka v višini 3000 odvetniških točk, DDV in 3% materialnih stroškov).

    Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, štev. 04/PW-3/05, z dne 08.04.2005, s katerim je zavrnil zahtevek vlagatelja v delu, v katerem ta zahteva, naj mu naročnik prizna sposobnosti za sklop 1 in naj razveljavi odločitev o priznanju sposobnosti ponudnikoma Ecolab in Inter Koop (1. in 2. točka izreka), ugodil pa mu je v delu, v katerem je vlagatelj zahteval, da se razveljavi odločitev naročnika o priznanju sposobnosti ponudniku Ivec (3. točka izreka). Naročnik je tudi odločil, da je glede na le delni uspeh v postopku revizije vlagatelj dolžan naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 237.350,00 SIT (4. točka izreka). V obrazložitvi svoje odločitve naročnik najprej opisuje dotedanji potek postopka, pri čemer navaja, da je vlagatelj dne 25.11.2004 prejel obvestilo o priznanju sposobnosti in dne 03.12.2004 oddal zahtevo za obrazloženo obvestilo glede priznanja sposobnosti za sklop 1 javnega naročila, pri čemer je dne 15.12.2004 vlagatelj prejel obrazloženo obvestilo in nato dne 27.12.2004 po pošti poslal naročniku zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila v celoti, se pravi za sklope 1, 2 in 3., naročnik pa je zahtevek za revizijo s sklepom zavrgel. Sklep o zavrženju je Državna revizijska komisija razveljavila in vrnila naročniku v novo odločanje, v ponovljenem postopku pa je naročnik zahtevo za revizijo ponovno zavrgel. Državna revizijska komisija je sklep o zavrženju ponovno razveljavila in vrnila v novo odločanje, saj je ugotovila, da niso podani pogoji za zavrženje zahtevka za revizijo, zato je naročnik s tokratno odločitvijo odločil o zahtevku vlagatelja glede na določbe materialnega prava.
    V zvezi z očitki pod 1. točko zahtevka za revizijo (zahteva vlagatelja, da se mu prizna sposobnost za sklop 1 "Pralna sredstva") naročnik navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne postavlja trditve, da naj bi bila njegova ponudba pravilna, primerna in sprejemljiva, temveč graja le obrazložitev naročnika, da je njegova ponudba za sklop 1 spoznana za neprimerno, čeprav bi morala biti po mnenju vlagatelja opredeljena kot nepravilna. Naročnik navaja, da je glede na določbo 76. člena ZJN-l dolžan zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, tako da dejstvo, da je ponudba bodisi nepravilna, bodisi neprimerna ali nesprejemljiva vedno vodi do istega pravnega učinka.
    Naročnik dalje navaja, da je iz ponudbe vlagatelja razvidno, da je vlagatelj ponudil dobavo pralnega sredstva, ki ga naročnik ne more uporabljati s pralno tehniko, ki jo ima. Naročnik se sklicuje na dopis vlagatelja z dne 14.09.2004, iz katerega je razvidno, da je tudi vlagatelj vedel, da ponuja pralno sredstvo, ki ne ustreza pogojem razpisa, saj je v dopisu ponudil, da je pripravljen kriti stroške spremembe dozirne tehnologije, ki jo uporablja naročnik, s čimer bi se omogočilo, da bi naročnik lahko uporabil pralna sredstva, ki jih je ponujal vlagatelj.
    Naročnik tudi navaja, da je pri oceni, ali je ponudba primerna, poleg že navedenega dopisa vlagatelja, upošteval tudi tehnično specifikacijo ponujenih čistilnih sredstev, iz katere je razvidno, da je mogoče ponujena čistila: "Clax Sonril 4el1, Clax Personril 4kl1, Clax Spirit 2dl1, Clax 100 Ob 2all, Clax Hypo conc. 4a12, Clax Divercid 6rl1, Clax Soft 5cl1 in Clax Crystal 3kp1" uporabljati le z dozirnim sistemom JohnsonDiversey, s katerim pa naročnik ni opremljen. Naročnik navaja, da navedeni izdelki predstavljajo več kot polovico zahtevanih čistilnih sredstev za sklop 1, tako da naročnik v primeru, da bi mu bila dobavljena ponujena čistilna sredstva, ne bi mogel več izvajati pranja, kar bi seveda posledično pomenilo, da ne bi mogel več opravljati ene izmed bistvenih pomožnih dejavnosti. Naročnik poudarja, da je v točki D "Dodatne zahteve naročnika glede kakovosti izdelkov" zahteval: "ponuditi mora pralna sredstva, katera je mogoče avtomatsko dozirati z obstoječo dozirno tehniko, ki deluje v pralnici." Ob dejstvu, da je vlagatelj ponudil nekaj, glede česar naročnik ni izvajal javnega naročila, naročnik zaključuje, da je ponudba neprimerna v smislu 3. člena Pravilnika.
    Na koncu naročnik navaja, da je ob pregledu vlagateljeve dokumentacije ugotovil, da je ponudba tudi nepopolna, saj ne ustreza zahtevam iz 11. in 12. člena splošnih pogojev razpisne dokumentacije (stran 5, 6 in 7 razpisne dokumentacije), ker vlagatelj v tabeli 1 ni izpolnil polja 7 (poraba pralnega sredstva na kg opranega perila) ter polja 8 (letna poraba pralnih sredstev), prav tako pa ni predložil navodil za pranje perila, ter kataloga izdelkov. Glede na navedeno je naročnik ob upoštevanju določbe 2. člena Pravilnika ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepravilna. Naročnik je namreč v točki D "Dodatne zahteve naročnika glede kakovosti izdelkov" zahteval: "Tabela 1 je obvezni sestavni del dokumenta", vlagatelj pa te zahteve ni izpolnil, saj v ponudbi ni izpolnil navedene tabele.
    V zvezi z očitki pod 2. točko zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v ponudbi ponudnika Ecolab, naročnik navaja, da je opravil poizvedbe glede tega, kdo je podpisal ponudbo in s kakšnimi pooblastili, pri čemer je zakoniti zastopnik ponudnika Ecolab v dopisu z dne 15.11.2004 pojasnil, da je ponudbo podpisal D.K., vodja controllinga v družbi Ecolab, in sicer na podlagi njegovega izrecnega pooblastila. Naročnik dodaja, da, čeprav ponudnika primerno zastopa njegov zakoniti zastopnik (direktor), zastopanje pravne osebe ni omejeno le na direktorja, pač pa v imenu in za račun pravne osebe lahko nastopajo tudi druge osebe ter da je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da je ponudnika na podlagi izrecnega pooblastila zastopal D.K., zaradi česar je po naročnikovem mnenju ponudbo ponudnika Ecolab potrebno šteti za pravilno. Nadalje naročnik opozarja tudi na dejstvo, da lahko družbo zastopajo tudi njeni delavci brez posebnega pooblastila, če tovrstno izražanje volje v imenu družbe izhaja iz opisa njihovega delokroga (gre za primere tako imenovanega pooblastila po zaposlitvi v smislu 80. člena Obligacijskega zakonika), prav tako pa lahko na podlagi 73. člena Obligacijskega zakonika ponudnika zastopa celo oseba, ki za takšno zastopanje nima pooblastila (gre za primere tako imenovanega poslovodstva brez naročila, ki po določbi 206. člena Obligacijskega zakonika zavezujejo zastopanega pod pogojem, da ta poslovodstvo naknadno odobri, pri čemer je pomembno predvsem dejstvo, da je v primeru odobritve po 206. členu Obligacijskega zakonika posel zavezujoč za zastopanega od začetka posla). Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da je bil ponudnik Ecolab pravilno zastopan, kar izkazuje tako pojasnilo zakonitega zastopnika te družbe, kot tudi dejstvo, da ima g. D.K. pooblastilo na podlagi zaposlitve ter da je družba Ecolab nenazadnje zastopanje odobrila in potrdila, kar kaže tako dejstvo, da zoper zastopanje ni ugovarjala, dejstvo, da je izrecno izjavila, da je bil g. D.K. pooblaščen in tudi dejstvo, da je oddala ponudbo za drugo fazo javnega naročila.
    V zvezi z očitki pod 3. točko zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v ponudbi ponudnika Inter Koop, naročnik navaja, da je navedeni ponudnik predložil potrdilo Nove KBM d.d.. Naročnik opozarja, da so glede na 6. točko 12. člena razpisne dokumentacije ponudniki lahko predložili bodisi BON-2 obrazec, bodisi potrdilo banke ter da ponudnikom torej ni bilo potrebno predložiti obeh dokazil. Naročnik tudi poudarja, da je iz potrdila Nove KBM d.d. razvidno, da ponudnik Inter Koop na dan sestave potrdila ni imel dospelih neporavnanih obveznosti (točka 5. potrdila) ter da v preteklih šestih mesecih ni blokacij računa (točka 9. potrdila), kar pomeni, da je z navedenim potrdilom ponudnik izpolnil pogoj po 6. točki 12. člena razpisne dokumentacije.
    V zvezi z očitki vlagatelja pod 4. točko zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v ponudbi ponudnika Ivec, naročnik navaja, da je ob ponovnem pregledu razpisne dokumentacije ugotovil, da je potrebno zahtevku za revizijo v tem delu ugoditi in da je ponudbo omenjenega ponudnika zavrnil kot nepravilno.
    V zvezi z vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka naročnik navaja, da je vlagatelj uspel s svojim zahtevkom le deloma, in sicer z enim od štirih revizijskih ugovorov. Naročnik navaja, da je zato, ker je bil postopek že večkrat razveljavljen, zaradi potreb delovanja bolnišnice pa je bilo potrebno zagotoviti čim hitrejšo rešitev spora, zaprosil za pravno pomoč pri odločanju o vlagateljevih zahtevkih za revizijo, pri čemer je naročnik dolžan plačati izvajalcu stroške za svetovanje v zvezi s pripravo osnutkov sklepov s katerimi je bilo odločeno o dveh zahtevkih za revizijo. Glede na prakso pri javnem naročanju so naročniku za svetovanje glede vsakega javnega naročila nastali stroški v višini 2.000 odvetniških točk, ter glede priprave odločitve v ponovljenem postopku v višini 2.000 odvetniških točk. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, za kar bi bil upravičen do povračila stroškov v višini 2.000 točk, predlog za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, za kar bi bil upravičen do povračila stroškov v višini 50 točk, ter pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, za kar bi bil upravičen od povračila stroškov v višini 2.000 točk, skupaj torej do 4.050 točk, ter do povračila takse za zahtevek za revizijo. Naročnik zaključuje, da bi bil glede na uspeh v tej zadevi vlagatelj upravičen do povračila 25% stroškov (od skupaj 634.600,00 SIT stroškov), se pravi do povračila 158.650,00 SIT, naročnik pa bi bil upravičen zahtevati od vlagatelja povračilo 75% svojih stroškov (od skupaj 528.000,00 SIT stroškov), se pravi do povračila 396.000,00 SIT. Po izvedenem pobotu medsebojnih obveznosti naročnik zaključuje, da je tako vlagatelj dolžan povrniti naročniku stroške v višini 237.350,00 SIT .

    Naročnik je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.04.2005, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
    Vlagatelj ponavlja očitke iz revizijskega zahtevka in dodaja, da nikjer v zahtevku za revizijo ni postavil trditve, da je njegova ponudba za sklop 1 nepravilna oz. ni postavil nobene formulacije iz katere bi lahko naročnik prišel do podobnega zaključka. Vlagatelj tudi opozarja, da naročnik v sklepu št. 04/PW-3/05 z dne 08.04.2005 navaja nova dejstva, ki naj bi dokazovala, da je vlagateljeva ponudba za sklop 1 nepravilna ter da s tem brez pravne podlage spreminja svojo odločitev o priznanju sposobnosti, v kateri je vlagateljevo ponudbo za sklop 1 izločil iz razloga neprimernosti.
    Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik zahteval dodatno pojasnilo od ponudnika Ecolab, kar pomeni, da v ponudbi predmetnega ponudnika ni bilo pisnega pooblastila, iz katerega bi izhajalo, da je zakoniti zastopnik pooblastil kako drugo osebo za podpis konkretne ponudbe. Vlagatelj že iz dejstva, da je naročnik zahteval dodatno pojasnilo od ponudnika Ecolab zaključuje, da naročnik ni vedel za pooblastilo ter da je bil v trenutku, ko je ocenjeval pravilnost prispelih ponudb, mnenja, da je predmetno ponudbo podpisal zakoniti zastopnik. Vlagatelj tudi opozarja, da se je Državna revizijska komisija v primeru št. 018-171/03-24-1206 s podobnim dejanskim stanjem že postavila na stališče, da so pravilne ponudbe, ki jih podpišejo bodisi zakoniti zastopniki bodisi osebe, ki imajo izrecno pooblastilo za podpis konkretne ponudbe. Vlagatelj navaja, da kot takšno izrecno pooblastilo ni mogoče šteti pooblastila na podlagi zaposlitve, saj je slednje ponudnikov interni akt, ki naročniku ni bil dostopen. Argumentacija, ki jo je v svoji obrazložitvi navedel naročnik, je po vlagateljevem mnenju absurdna, saj navaja tudi, da lahko ponudnika zastopa celo oseba, ki za takšno zastopanje nima pooblastila (poslovodstvo brez naročila), če naknadno poslovodstvo ponudnika odobri njegova dejanja.
    Vlagatelj vztraja tudi pri trditvi, da v predloženi listini banke v ponudbi ponudnika Inter Koop ni nobenega podatka, ki bi z gotovostjo potrdil, da ponudnik v preteklih 6 mesecih ni imel blokiranega TRR. Pod navedeno postavko (točka 9. potrdila banke) je namreč črtica, kar ne izkazuje, da je bilo število dni blokade TRR enako nič, črtica pa lahko pomeni, da podatek ni vpisan, ker naročnik npr. ni naročil banki, da ga vpiše. Vlagatelj tudi opozarja, da naročnik ponudbe ponudnika Ivec ni spoznal za nepravilno iz razloga, ker ponudbe ni podpisal zakoniti zastopnik družbe, ampak iz razloga ker ponudnik pogodbe ni žigosal na vsaki strani. Vlagatelj je mnenja, da je ponudba ponudnika Ivec nepravilna tudi iz razloga, ker je ni podpisal zakoniti zastopnik ponudnika ter da v ponudbi ni bilo pisnega pooblastila iz katerega bi izhajalo, da je zakoniti zastopnik pooblastil kako drugo osebo za podpis konkretne ponudbe.
    Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo odločitvijo o povrnitvi stroškov predmetnega revizijskega postopka in meni, da je upravičen do celotnih stroškov, kot so opredeljeni v zahtevku za revizijo, v vseh pritožbah in drugih uradnih dopisih skladno z odvetniško tarifo. Vlagatelj tudi ne priznava stroškov naročnika prvič iz razloga, ker naročnik v svojih trditvah ni uspel, drugič, ker se stroški zastopanja skladno z odvetniško tarifo priznajo zgolj odvetnikom in tretjič, ker se stroški zastopanja obračunajo glede na dejansko opravljeno delo po odvetniški tarifi in ne kot je zapisal naročnik "glede na prakso pri javnem naročanju".
    Vlagatelj tudi zahteva, da se vsa materialna in procesna dejanja, ki so bila izvedena v postopku oddaje predmetnega javnega naročila po 27.12.2004 (t.j. po dnevu vložitve prvega zahtevka za revizijo in nastopu suspenzivnosti) v celoti razveljavijo. Vlagatelj namreč domneva (saj je naročnik v svojih odgovorih večkrat poudaril, da zaradi samih potreb bolnišnice, želi zagotoviti čim hitrejšo rešitev vloženega zahtevka za revizijo), da je naročnik izvedel več postopkov II. faze omejenega postopka ne da bi k oddaji ponudbe povabil vlagatelja (bolnišnica za svoje normalno delovanje namreč nujno potrebuje predmete tega javnega naročila).
    Ob navedenem vlagatelj poudarja, da se postopek vloženega zahtevka za revizijo zavlačuje predvsem s strani naročnika, ki je npr. protizakonito trikrat zavrgel pravilno vložen zahtevek za revizijo, kar je potrdila tudi Državna revizijska komisija ter se je odločil, da vsebinsko odloči o vloženem zahtevku za revizijo šele, ko mu je praktično zmanjkalo razlogov za zavrženje.
    Vlagatelj je priglasil tudi stroške po odvetniški tarifi v višini 50 odvetniških točk.

    Naročnik je z dopisom št. 04/PW-8/05 z dne 22.04.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 25.4.2005 na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 3.5.2003 naročnika pisno zaprosila, naj ji skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo. Naročnik je manjkajočo dokumentacijo posredoval s svojim dopisom, št. 070/05-DeS, z dne 05.05.2005.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    V predmetni revizijski zadevi je Državna revizijska komisija najprej obravnavala vlagateljev očitek o tem, da je naročnik z dodatno obrazložitvijo odločitve o priznanju sposobnosti v delu, ki se je nanašala na 1. sklop, napačno argumentiral svojo (že) sprejeto odločitev o nepriznanju sposobnosti vlagatelju za 1. sklop. Hkrati je Državna revizijska komisija (iz razlogov, ki so navedeni v nadaljnji obrazložitvi tega sklepa) tudi ugotavljala, ali je bila vlagateljeva ponudba (ne)upravičeno izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
    Kot izhaja iz obvestila o priznanju sposobnosti, št. 54-DeS/04, z dne 22.11.2004, je naročnik kot nepravilno izločil vlagateljevo prijavo (za 1. sklop) zato, ker slednji ni ponudil pralnih sredstev, ki bi jih bilo mogoče avtomatsko dozirati z obstoječo dozirno tehniko (s čimer naj bi ravnal v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz 1. točke dodatnih zahtev naročnika glede kakovosti izdelkov, in sicer v nasprotju z izrecno naročnikovo zahteve iz 1. alinee - obveznosti prijavitelja, s katero je naročnik zahteval od prijaviteljev, da morajo ponuditi pralna sredstva, katera je mogoče avtomatsko dozirati z obstoječo dozirno tehniko v naročnikovi pralnici). Iz dodatne obrazložitve odločitve o priznanju sposobnosti, št. 249/04-Des, z dne 13.12.2004 pa izhaja, da je bil vlagatelj izločen iz predmetnega postopka tudi zato, ker v tabeli 1 ni izpolnil razdelka 7 (poraba pralnega sredstva) in razdelka 8 (letna poraba pralnih sredstev) ter iz razloga, ker ni priložil navodil za pranje perila (s čimer ni sledil naročnikovi zahtevi iz 5. alinee iz priloge D - obveznost prijavitelja) in kataloga izdelkov (naročnik je prospektni material zahteval v zadnjem odstavku 11. člena Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave na razpis).

    ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (smiselno: prijava) pravilna je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

    Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, je naročnik v razpisni dokumentaciji, in sicer v 11. členu Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave zapisal, da mora prijavitelj za pravilnost prijave predložiti pravilno izpolnjeno celotno razpisno dokumentacijo, z izpolnjenimi vsemi zahtevanimi pogoji, in med njimi tudi specifikacijo zahtev naročnika (ki je morala biti izpolnjena za sklop oz. sklope, na katere se je posamezen prijavitelj prijavil). Dalje je naročnik v točki D (dodatne zahteve naročnika glede kakovosti izdelkov) prijavitelje opozoril, da morajo v sklopu 1 (pralna sredstva) izpolniti tabelo 1, pri čemer je izrecno navedel, da morajo prijavitelji v le-to obvezno vpisati ime ponujenega izdelka, ime proizvajalca, porabo pralnega sredstva na kg opranega perila in letno porabo pralnega sredstva ter (ponovno) opozoril ponudnike (prijavitelje), da je tabela 1 obvezni sestavni del dokumenta 5 (specifikacija zahtev naročnika za sklop 1: Pralna sredstva). Kot dalje izhaja iz 20. člena Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave na razpis (točka 2.10 - izločitev prijav), je naročnik v 2. točko zapisal, da bo izločil vse prijave, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

    Kar zadeva oba sporna razdelka, katerih domnevno neizpolnjevanje je v obravnavanem primeru naročnik navedel kot enega izmed razlogov za nepravilnost vlagateljeve ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za razdelek št . 7 (poraba pralnega sredstva na kg opranega perila) in za razdelek št. 8 (letna poraba pralnega sredstva).
    Pregled vlagateljeve ponudbe potrjuje ugotovitve naročnika, da sporna tabela 1 ni bil predložena v skladu z njegovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč obeh predhodno navedenih razdelkov ni izpolnil s podatki, ki jih je naročnik izrecno zahteval v razpisni dokumentaciji.
    Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisane pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo zaradi dokaj velikega števila dokumentov (in tabel), ki so jih morali ponudniki izpolniti, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb, naročnik pa mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, pri čemer mora isto obvestilo posredovati tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost je bil vlagatelj izrecno opozorjen tudi 7. členu Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave, a je kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, vsaj glede spornih neizpolnjenih razdelkov ni izkoristil.

    Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva prijava ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno prijavo v smislu določil ZJN-1. Kot rečeno, ZJN-1 izrecno določa, da je "pravilna" tista ponudba (smiselno: prijava), ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu ponudb vse nepravilne ponudbe (smiselno: prijave) zavrniti (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru, vlagateljeva prijava (v sklopu 1) ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno.

    Glede ne ugotovljeno, so vse ostale zatrjevane kršitve, ki se nanašajo na (ne)pravilnost in na (ne)primernost tudi drugih elementov vlagateljeve prijave (v sklopu 1) z zahtevami iz razpisne dokumentacije brezpredmetne, saj na odločitev v tem delu revizijskega zahtevka ne morejo vplivati, zato se Državna revizijska komisija o njih ni izrekala.

    Državna revizijska komisija na tem mestu še ugotavlja, da je ob upoštevanju zgoraj navedenega ni relevantno, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo pravno okvalificiral pod pojem nepravilna ali pod pojem neprimerna ponudba, saj je naročnik dolžan tako nepravilne kot neprimerne ponudbe zavrniti. Dejstvo, da je ponudba bodisi nepravilna, bodisi neprimerna (ali nesprejemljiva) tako vodi do istega pravnega učinka, to je do obvezne zavrnitve takšne ponudbe (prijave), v skladu s 76. členom ZJN-1.
    Iz zgoraj navedenega razloga Državna revizijska komisija v tem delu revizijskega zahtevka ni sledila vlagateljevemu predlogu in ni razveljavila odločitve naročnika o nepriznanju sposobnosti vlagatelja v 1. sklopu predmetnega javnega naročila (ter posledično ni naložila naročniku naj o zadevi ponovno odloči), pač pa je sama preverila, ali je bila vlagateljeva ponudba v 1. sklopu upravičeno izločena. Če bi namreč Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predlogu in bi postopek oddaje predmetnega javnega naročila v 1. sklopu (v delu, ki se nanaša na vlagateljevo prijavo) ponovno vrnila v fazo ugotavljanja njegove sposobnosti, bi to pomenilo le nepotreben odlog nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila (v 1. sklopu). Na opisano je vplivalo predvsem dejstvo, da je vlagateljeva ponudba nepravilna (kar bi, v primeru, da bi Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predlogu v tem delu revizijskega zahtevka, (ponovno) ugotovil tudi naročnik sam), vlagatelj pa v revizijskem zahtevku (niti v vlogi, s katero je nadaljeval predmetni revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo) ni nasprotoval razlogom, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo okvalificiral (tudi) kot nepravilno.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljev očitek, ki se nanaša na (ne)pravilnost prijave, ki jo je oddalo podjetje Ecolab. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je prijava podjetje Ecolab nepravilna, ker naj je ne bi podpisal njegov zakoniti zastopnik niti ni v prijavi predloženo posebno pooblastilo, iz katerega bi izhajalo, da lahko prijavo podpiše pooblaščenec oz. druga oseba.
    Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da naročnik vanjo ni vključil nobenih zahtev o tem, kdo mora prijavo podpisati oziroma vanjo ni vključil posebnih zahtev o tem, da mora prijavitelj, čigar prijavo bo podpisala oseba, ki ni zakoniti zastopnik prijavitelja notranje razmerje med njim in pooblastiteljem s posebnim pooblastilom manifestirati (že) v prijavi. Naročnik je namreč v razpisno dokumentacijo vključil le obrazec prijave, kamor so morali prijavitelji v vnaprej pripravljen tekst vpisati zakonitega zastopnika, kontaktno osebo in odgovorno osebo za podpis pogodbe. Pregled prijave podjetja Ecolab pokaže, da je slednji izpolnil obrazec prijave z vsemi zahtevanimi podatki.
    V zvezi z zgoraj ugotovljenim Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da je potrebno predmetni očitek presojati predvsem v povezavi s pristojnostmi naročnika, ki pripravi razpisno dokumentacijo, ponudbe pa je potrebno jemati kot njeno zrcalno sliko in da torej od ponudnikov (prijaviteljev) v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

    V obravnavanem primeru je iz prijave, ki jo je predložilo podjetje Ecolab (izpisek iz sodnega registra, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru), mogoče razbrati, da je bil D.B.S. s sklepom sodišča, z dne 15.03.1999, vpisan kot zastopnik gospodarske družbe Ecolab, in sicer kot njen direktor. Po določbi 32. člena Zakona o gospodarskih družbah družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Pravna teorija loči med zastopniki in pooblaščenci. Zastopnik je torej določen z zakonom in ima pooblastilo za zastopanje v samem zakonu ali pa je določen v aktu o ustanovitvi, kjer je urejen tudi obseg njegovih pooblastil za zastopanje. Na podlagi opisanih dejstev, se zastopnik loči od pooblaščenca, ki zastopa družbo na podlagi pooblastila, ki mu ga da zastopnik. Zastopnik ima torej izvirno pooblastilo, pooblaščenec pa izvedeno pooblastilo, kar pomeni, da slednji le izraža voljo zastopnika kot pooblastitelja in tudi deluje v skladu z njegovimi navodili.
    Dalje iz prejete dokumentacije izhaja (dopis, z dne 15.11.2004), da je D.B.S, torej zakoniti zastopnik družbe Ecolab (podjetje Ecolab posluje kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, za zastopanje le-te pa je v skladu s prvim odstavkom 449. člena Zakona o gospodarskih družbah upravičen eden ali več poslovodij - direktorjev, ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo) za podpis prijave podjetja Ecolab pooblastil D.K., vodjo controllinga v tej družbi že dne 03.09.2004 (torej pred oddajo predmetne prijave).

    Ker torej naročnik v razpisni dokumentacije ni navedel kdo mora podpisati prijavo (kot je bilo to nasprotno jasno določeno v razpisnem postopku, na katerega se sklicuje vlagatelj in o katerem je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odločila s sklepom št. 018-171/03-24-1206) in ker je zakoniti zastopnik podjetja Ecolab, in sicer D.B.S. za podpis prijave pooblastil D.K., vodjo controllinga v tem družbi (torej dejanskega podpisnika prijave), je bilo potrebno obravnavani očitek vlagatelja zavrniti.
    Glede na to, da je bilo potrebno vlagateljev očitek zavrniti (že) iz predhodno navedenih razlogov Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali vzdrži naročnikova (sicer logična) trditev o tem, da gre šteti spornega podpisnika prijave družbe Ecolab (S.B., vodjo controllinga v tej družbi) za tako imenovanega pooblaščenca po zaposlitvi (v smislu 80. člena Obligacijskega zakonika).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila vlagateljev očitek, ki se nanaša na domnevno (ne)pravilnost prijave podjetja Inter Koop. S tem v zvezi namreč vlagatelj zatrjuje, da je prej navedeno podjetje v prijavo predložilo, s strani Nove Kreditne banke Maribor dokument Podatki o plačilni sposobnosti, iz katerega pa ni razvidno izpolnjevanje obveznega pogoja iz točke 3.2 (obvezni pogoji) 22. člena navodil prijaviteljem za izdelavo prijave. Vlagateljev očitek v tem delu revizijskega zahtevka ni utemeljen.
    Kot pravilno ugotavlja vlagatelj je naročnik v 3.2. točki (obvezni pogoji) 22. člena Navodil prijaviteljem za izdelavo prijave zapisal, da bo ugotavljal sposobnost prijaviteljev na osnovi izpolnjevanja tam navedenih 17 obveznih pogojev, med katerimi so morali prijavitelji predložiti tudi "BON-2 ali potrdilo banke, ki vodi prijaviteljev transakcijski račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran (velja za prijavitelje, ki ne predložijo obrazca BON-2); dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni na dan določen za predložitev prijav; Iz dokumentov mora biti razvidno, da ima prijavitelj:
    - število dni neporavnanih obveznosti v preteklih 6 mesecih, vključno do dneva sestavitve obrazca iz točke B obrazca BON-2 enako 0, ali
    - potrdilo poslovne banke, ki vodi njegov transakcijski račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran "

    Kot izhaja iz zgoraj citirane dikcije spornega obveznega pogoja so morali prijavitelji v dokaz izpolnjevanja obveznega pogoja iz 6. točke predložiti bodisi BON-2 bodisi potrdilo poslovne banke. Dejansko stanje v zvezi z obravnavanim revizijskim očitkom ni sporno. Tako naročnik kot vlagatelj sta si edina v tem, da je podjetje Inter Koop v dokaz izpolnjevanja pogoja iz 6. točke 22. člena razpisne dokumentacije predložilo dokument Podatki o plačilni sposobnosti, ki ga je izdala Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor, v katerega je banka v razdelek 9. točke, in sicer za podatek "število dni blokacij TRK računa v preteklih 6 mesecih do vključno dneva sestavitve obrazca" vpisalo poševno črtico (znak /). Pač pa si stranki v tem postopku nista edini v tem, kaj v obravnavanem primeru sporoča vpisan znak. Medtem ko vlagatelj trdi, da iz navedene listine ne izhaja jasno in nedvoumno izpolnjevanje zgoraj zapisanega pogoja (o 6 - mesečni neblokadi prijaviteljevega transakcijskega računa), pa naročnik nasprotno trdi, da iz potrdila, ki ga je predložilo podjetje Inter Koop razvidno, da le-to na dan izdaje potrdila ni imelo dospelih neporavnanih obveznosti (točka 5 potrdila) ter da v preteklih šestih mesecih ni bilo blokacij njegovega računa.
    Kot izhaja iz vseh predloženih prijav so kar štirje izmed udeleženih prijaviteljev (med njimi tudi vlagatelj) v dokaz spornega pogoja predložili (enake standardne) obrazce Nove kreditne banke Maribor, iz katerih izhajajo različni podatki o njihovi plačilni sposobnosti. Primerjava vseh štirih obrazcev pokaže, da je banka v le-teh s konkretnimi številkami (zneski) izpolnila le tiste razdelke, pri katerih so ti konkretni (številčni) podatki tudi dejansko obstajali, v nasprotnem primeru je banka vpisala poševno črtico (znak /). Povedano drugače. Če je npr. določen prijavitelj razpolagal z deviznimi sredstvi, je banka v razdelek, ki se je nanašal na devizna sredstva vpisala višino (znesek) le-teh (in sicer v razdelek pod točko 2 obrazca stanje deviznih sredstev na dan izdaje obrazca, v razdelek pod točko 4 obrazca pa še povprečno stanje deviznih sredstev na računu v preteklem mesecuâ??..), v nasprotnem primeru (torej če prijavitelj z deviznimi sredstvi ni razpolagal) je vpisala zgolj poševno črtico (znak /).
    Banka je v obravnavanem primeru pri vseh (štirih) prijaviteljih s konkretnimi podatki izpolnila (le tiste) razdelke, ki so se nanašali na stanje tolarskih sredstev (na dan izdaje obrazca) in na povprečno stanje tolarskih sredstev na računu v preteklem mesecu, pri treh prijaviteljih (eden izmed štirih prijaviteljev deviznih sredstev na transakcijskem računu nima oz. jih ni imel zato je pri le-tem vpisana poševna črtica (znak /) pa še stanje deviznih sredstev na dan izdaje obrazca in povprečno stanje na računu v preteklem mesecu. Pri vseh ostalih razdelkih, ki so se nanašali na ostale podatke o plačilni sposobnosti posameznega imetnika računa, in med njimi tudi na število dni blokacij TRK računa v preteklih 6 mesecih do vključno dneva sestavitve obrazca banka vpisala zgolj poševno črtico (znak /), kar (glede na zgoraj ugotovljeno) lahko pomeni le to, da noben od (štirih) prijaviteljev (torej tudi podjetje Inter Koop), ki so predložili standardne obrazce Nove kreditne banke Maribor d.d., Maribor, ni imel v preteklih 6 mesecih do vključno dneva sestave predmetnih obrazcev, blokiranega transakcijskega računa (in da noben od njih nima dospelih neporavnanih obveznosti na dan sestave obrazca, da nobenemu ni bil vrnjen akceptni nalog, obračunski ček ali menica v preteklem mesecuâ??itd).
    Glede vlagateljevega stališča, da je v dokaz izpolnjevanja spornega pogoja "predložil tudi še ustrezni obrazec BON-2, česar pa vlagatelj ni storil" ga je potrebno še opozoriti, da je razpisna dokumentacija v dokaz obravnavanega pogoja zahtevala alternativno predložitev dokumentov, in sicer bodisi BON-2, bodisi potrdilo banke, ki vodi prijaviteljev transakcijski račun (slednjega pa je podjetje Inter Koop tudi predložilo). Ker od prijaviteljev ni mogoče zahtevati več kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija je bilo potrebno zavrniti vlagateljev očitek tudi v tem delu revizijskega zahtevka. Če bi namreč naročnik, prijavo obravnavanega prijavitelja kot nepravilno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, bi s tem ravnal ne le v nasprotju z lastnimi navodili iz razpisne dokumentacije, temveč bi hkrati posegel tudi v načelo enakopravnosti, ki med drugim od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek 7. člena ZJN-1). Naročnik bi namreč s takšnim ravnanjem ustvaril položaj, v katerem bi imeli ponudniki, ki so izključno na podlagi lastne presoje in odločitve poleg potrdila banke, ki vodi prijaviteljev transakcijski račun predložili tudi BON-2, prednost pred ostalimi prijavitelji, ki tega niso storili, so pa s predložitvijo potrdila banke, s katerim so nedvomno izkazali, da v zadnjih 6 mesecih niso imeli blokiranih transakcijskih računov pravilno sledili naročnikovi razpisni dokumentaciji.
    Čeprav navedeno v nadaljevanju ni vplivalo na odločitev v tem delu revizijskega zahtevka pa Državna revizijska komisija še pripominja, da je dne 17.05.2005 pridobila pojasnilo od Nove kreditne banke Maribor, iz katerega izhaja, da je vpis spornega znaka (poševne črtice) njihova ustaljena praksa in da takšen znak, v primeru obravnavanega pogoja pomeni, da imetnik računa v preteklih 6 mesecih ni imel nobenega dne blokiranega transakcijskega računa.

    Državna revizijska komisija vlagateljevega očitka, ki se nanaša na nepravilnost prijave podjetja Ivec ni presojala, ker je naročnik vlagateljevemu zahtevku v tem delu ugodil in prijavo predmetnega podjetja zavrnil kot nepravilno.

    Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

    Kot izhaja iz zgoraj navedenega je vlagatelj po vložitvi predmetnega zahtevka za revizijo vložil tri pritožbe. Vsem trem pritožbam je Državna revizijska komisija ugodila (s sklepom št. 27/05-33-224, z dne 25.01.2005 in s sklepom št. 018-53/05-33-434, z dne 22.02.2005 in s sklepom št. 018-81/05-33-641, z dne 21.03.2005) ugodila in odločila, da bo o stroški vseh treh pritožb na podlagi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, štev. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločeno ob vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je v obeh pritožbah zahteval povračilo stroškov, nastalih s pritožbo, in sicer po 1000 točk za vsako pritožbo ter DDV in 3% materialnih stroškov.
    Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, DDV in 3% materialnih stroškov ter 50 točk za sestavo vloge za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je v sklep št. 04/PW-3/05, z dne 08.04.2005 zapisal, da je bi bil vlagatelj upravičen do povračila stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 točk, za sestavo predloga za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo 50 točk, za sestavo pritožb v višini 2000 točk, ter do povračila plačila takse v višini 100.000,00, kar znese skupaj z 20% DDV 634.600,00 SIT.
    Naročnik je dalje zapisal, da je vlagatelj s svojim zahtevkom uspel le deloma, in sicer z enim od štirih revizijskih ugovorov, zato bi mu šlo po mnenju naročnika glede na doseženi uspeh Ker pa je vlagatelj z zahtevkom za revizijo le delno uspel, je naročnik zapisal, da bi bil skladno z drugim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, štev. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04) v povezavi s petim odstavkom 3. člena upravičen do povračila le četrtine (25%) priglašenih stroškov, to je do stroškov v višini 158.650,00 SIT.
    Naročnik je zapisal, da je zaprosil za pravno pomoč pri odločanju o zahtevkih za revizijo, ki jih je vložil vlagatelj (vlagatelj je priložil specifikacijo stroškov pravnega svetovanja in strokovne pravne pomoči podjetja IUSTICA, družba za pravne raziskave d.o.o., Ljubljana v višini 550.000,00 SIT) in zahteval povrnitev stroškov v višini 4000 odvetniških točk (kar znese skupaj z DDV 528.000,00 SIT). Po izvedenem pobotu je naročnik odločil, da mu je vlagatelj dolžan povrniti stroške v višini 237.350,00 SIT.

    Ker je vlagatelj z vsemi tremi pritožbami uspel je Državna revizijska komisija odločila, da se mu povrnejo stroški pritožb, in sicer po 1000 točk za vsako pritožbo, 2% materialnih stroškov in 20% DDV, skupaj tako 403.920,00 SIT.
    Državna revizijska komisija je glede na dosežen uspeh v revizijskem postopku sklenila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti četrtino potrebnih stroškov nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je kot potrebne stroške priznala odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo (2000 točk), stroške za vlogo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 20.04.2004 (50 točk), skupaj z materialnimi stroški ter 20 % DDV. Naročnik je tako vlagatelju dolžan povrniti četrtino stroškov za pripravo revizijskega zahtevka v višini 500 točk ter četrtino stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 12,5 točk ter četrtino plačanega zneska za revizijsko takso - to je 25.000,00 SIT, skupaj tako 69.003,00 SIT. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 22. členu ZRPJN in drugem odstavku 154. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

    Skupaj mora naročnik vlagatelju torej povrniti 472.923,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    Državna revizijska komisija je zahtevo naročnika za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo zavrnila, saj na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi (naročnika ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki ima po zakonu pravico do nagrade).

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. in 3. točko izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 20.05.2005

    Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
    član Državne revizijske komisije


    Vročiti:
    - Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
    - Odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana
    - INTER KOOP d.o.o., Ulica heroja šaranoviča 34, Maribor
    - SAVA TRADE d.d., Cesta v Mestni log 90, Ljubljana
    - IVEC d.o.o., Ulica heroja šaranoviča 38, Maribor
    - ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

    Natisni stran