018-136/2005 Ministrstv za promet, Direkcija RS za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Državne revizijske komisije Franciju Kodela, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "postavitev, zagon in vzdrževanje slovenskega dela sporočilnega sistema Tachonet" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Četrta pot, d.o.o., Planina 3, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.05.2005

odločila:

Zahtevku za revizijo se v delu, v katerem se nanaša na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika, ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila "postavitev, zagon in vzdrževanje slovenskega dela sporočilnega sistema Tachonet", št. 92-1/2005, z dne 01.03.2005.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.01.2005 sprejel sklep začetku postopka oddaje javnega naročila, v Uradnem listu RS, št. 8/2005, z dne 28.01.2005, pod številko objave Ob-2349/05, pa je objavil javni razpis za postavitev, zagon in vzdrževanje slovenskega dela sporočilnega sistema Tachonet. Podaljšanje roka za predložitev ponudb je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 15-16/2005, z dne 18.02.2005, pod številko objave Ob-4487/05.

Do roka za oddajo ponudb, ki je potekel dne 23.02.2005, je naročnik prejel dve ponudbi in sicer ponudbo vlagatelja ter ponudbo ponudnika OMEGA-CONSULT, d.o.o., Gregorčičeva 7, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 01.03.2005 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, št. 92-1/2005, iz katere izhaja, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku, saj naj bi njegova ponudba v celoti izpolnjevala zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije ter naj bi bila po merilih za ocenjevanje ponudb (najnižja ponudbena cena) najugodnejša.

Dne 07.03.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je dodatno obrazložitev svoje odločitve podal z dokumentom, z dne 11.03.2005, v katerem je zapisal, da je vlagateljeva ponudba po merilih za ocenjevanje ponudb dosegla skupaj 65,00 točk. Vlagatelj naj bi glede na merilo cena (T) dosegel 100,00 točk, glede na merilo uporaba sistema v kateri od držav članic EU (E) pa 0 točk. Po formuli za ugotavljanje najugodnejše ponudbe, N= T*0,65+ E*0,35, je vlagatelj dosegel že zapisano število točk. Naročnik je znova zapisal tudi, da ponudba izbranega ponudnika v celoti izpolnjuje zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije, po merilih za ocenjevanje ponudbe pa je ugodnejša, saj je dosegla 88,41 točke.

Dne 16.03.2005 je naročnik vlagatelju omogočil tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Dne 24.03.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje kršitve drugega odstavka 5. člena, prvega in drugega odstavka 7. člena ter prvega in drugega odstavka 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1).
V obrazložitvi zahtevka uvodoma navaja, da iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ni razvidno, kako je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika na osnovi kriterijev, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji. V svoji odločitvi je naročnik namreč navedel, da je ponudba izbranega ponudnika po merilih za ocenjevanje ponudb (najnižja ponudbena cena) najugodnejša, iz česar izhaja, da je pri ocenjevanju ponudb upošteval le to merilo, po katerem pa je dejansko najugodnejša vlagateljeva ponudba. Vlagatelj je vpogledal tudi v ponudbeno dokumentacijo, ob tem pa je ugotovil, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni izbral cenovno najugodnejše ponudbe, s čemer je kršil drugi odstavek 76. člena ZJN-1.
Isti zakon v 50. členu zahteva, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, opisana in ovrednotena, da ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Vlagatelj meni, da naročnik zlasti pri opisu merila implementacija v EU v razpisni dokumentaciji ni izpolnil navedenih zakonskih zahtev, kar pa se je izkazalo šele pri odločanju o oddaji javnega naročila in tako ocenjevanja ponudb v konkretnem primeru ni mogoče preveriti na objektiven način.
Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila zapisal, da je izbrani ponudnik po merilih za ocenjevanje ponudb najugodnejši, pri čemer je v oklepaju navedel, da je podal najnižjo ponudbeno ceno. V resnici pa je najnižjo ponudbeno ceno podal vlagatelj, izbrani ponudnik pa je bil po tem merilu šele drugi. To pri vlagatelju vzbuja sum, da med izbranim ponudnikom in naročnikom obstaja neformalni sporazum v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/1999, 37/2004; v nadaljevanju: ZPOmK). Takšen dogovor omogoča, da bo izbrani ponudnik kljub predložitvi neugodne ponudbe postal najugodnejši ponudnik. Vlagatelj je od naročnika zahteval tudi razpisno dokumentacijo v elektronski obliki, za katero pa mu je naročnik pojasnil, da ni na voljo. šele ob odpiranju ponudb pa je vlagatelj izvedel, da dokumentacija v elektronski obliki je na voljo, zato jo je od naročnika ponovno zahteval in jo po odpiranju ponudb tudi prejel. Ob odpiranju dokumentacije pa je ugotovil, da se v delu "lastnosti dokumenta" pojavlja ime izbranega ponudnika, kar brez dvoma kaže na to, da je slednji sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije in jo je lahko sebi tudi prilagodil. S tem je kršeno načelo enakopravnosti med ponudniki, kot tudi striktno določilo drugega odstavka 5. člena ZJN-1, po katerem pripravljavec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.
Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navaja, da je pri pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotovil, da je izbrani ponudnik partner italijanskega podjetja InfoCamere, ki mu je tudi izdal potrdilo, da je izbrani ponudnik njegov predstavnik za uvedbo predmeta javnega naročila v Republiki Sloveniji. To pomeni, da je izbrani ponudnik dejansko podal skupno ponudb, ki bi jo moral kot takšno tudi označiti in jo tudi pripraviti v skladu z razpisno dokumentacijo. Tako bi moral tudi partner v njej navesti dela in vrednost del, ki jih je v prevzel v ponudbi, "ravno tako pa bi tudi partner moral izpolniti podatke o ponudniku". Ni sicer v nasprotju z razpisno dokumentacijo, če bi izbrani ponudnik in njegov partner predložila skupno ponudbo, bi pa moral zato ob tem tudi partner predložiti in navesti zahtevane dokumente oz. podatke, kot to zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji za skupno ponudbo. Gre namreč za pogoj iz razpisne dokumentacije, če ta ni izpolnjen, pa se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila. Ker naročnik tega ni storil, je kršil določila prvega odstavka 76. člena ZJN-1. Ponudba izbranega ponudnika je nepravilna in neprimerna, saj bi morala biti označena kot skupna ponudba, kar pa ni in tako ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev (pogojev) iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj meni, da konkretna oddaja javnega naročila vzbuja sum v poštenost odločitve naročnika, še posebej, ker ni najugodnejša. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, prepovedana pa so tudi dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Eno izmed temeljnih načel javnega naročanja je tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Pomanjkanje ali celo izguba zaupanja javnosti in posameznih ponudnikov, kot je podana v konkretnem primeru, pa ima lahko neugodne posledice za uspešnost postopkov oddaje javnih naročil; ponudniki lahko namreč ocenijo, da njihove sicer ugodne ponudbe nimajo možnosti za uspeh in se zato prenehajo zanimati za javne razpise. Stopnja interesa za tržno konkuriranje ponudnikov in njihovo vlaganje pravnih sredstev izraža tudi stopnjo zaupanja javnosti v sistem javnih naročil. Tudi iz tega razloga vlagatelj zahtevka vlaga zahtevek za revizijo.
Vlagatelj zahteva, da naročnik upošteva revizijske navedbe in spremeni svojo odločitev v tem smislu, da odda javno naročilo v skladu z ZJN-1.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 14.04.2005, ki jo je naročnik prejel dne 18.04.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, saj naj naročnikove odločitve o vloženem zahtevku za revizijo ne bi prejel v zakonskem roku.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 19.04.2005, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
V obrazložitvi svoje odločitve je najprej navedel, da je bila razpisna dokumentacija na voljo v pisni in elektronski obliki, nato pa je pojasnil način ocenjevanja prejetih ponudb po merilih iz razpisne dokumentacije ter predmet, obseg in časovni okvir javnega naročila. Naročnik je od ponudnikov zahteval, da se v točki 6 svoje ponudbe opredelijo o: "Ponudnik ali partner ali podizvajalec že opravlja podoben posel izdelave, zagona in vzdrževanja programske opreme za izdajanje pametnih kartic za digitalne tahografe (obvezno vpiši članico): ". Prispele ponudbe je vrednotil v skladu z meriloma, ki sta bili podani v razpisni dokumentaciji, pri čemer je bil na osnovi teh meril izbran izbrani ponudnik, ki je dosegel najvišje število točk. Postavljena merila so bila nediskriminatorna, bila so smiselno povezana z vsebino javnega naročila, prispevala so k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb, pri ocenjevanju ponudb pa ni bilo možno vpletati elementov subjektivne presoje, kot navaja vlagatelj, saj so bila merila vnaprej določena in dovolj jasno opisana. Posamezne ponudbe se lahko, kot je to prikazal naročnik, ocenijo in razvrstijo, dvom v poštenost odločanja naročnika o najugodnejši ponudbi ter pomanjkanje zaupanja v zvezi s slednjim in v učinkovitost pravnih sredstev pa so neupravičeni. S tem naročnik zavrača ugotovitve in dvome vlagatelja glede kršitev drugega odstavka 76. člena ZJN-1, v povezavi s 50. členom istega zakona.
Vlagatelj ravno tako neupravičeno sklepa, da je izbrani ponudnik izdelal razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik se je po 01.05.2004, ko je Republika Slovenija postala polnopravna članica EU, aktivno vključil v projekt "Implementacija digitalnih tahografov v EU - IDT". Naročnik je naročil študijo "Implementacija Pravilnika o snemalnih napravah za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu v delu, ki se nanaša na harmonizacijo z uredbo Sveta (EC) 2135/98 - Priloga 1b in 1360/02", katero je izdelal izbrani ponudnik in jo v pisni in elektronski obliki predal naročniku. V okviru projekta IDT je naročnik pridobil tudi potrebno spremembo zakonodaje in razpisno dokumentacijo drugih držav članic, ki so že začele s spremembo zakonodaje in postopkom javnega naročanja. V septembru 2004 je naročnik na podlagi zgoraj navedene dokumentacije za Vlado RS pripravil vzpostavitveni dokument projekta - VDP "Digitalni tahografi", ki je potreben za zagotovitev organizacijskih, kadrovskih in finančnih virov za implementacijo digitalnih tahografov v Republiki Sloveniji. Po pripravi VDP "Digitalni tahografi" je naročnik pričel pripravljati razpisno dokumentacijo za "Izdelavo, zagon in vzdrževanje programske opreme za izdajo pametnih kartic za digitalne tahografe - CMS". Tehnične specifikacije in rešitve, ki so potrebne za izdelavo, zagon in vzdrževanje programske opreme za izdajo pametnih kartic za digitalne tahografe, so v celoti definirane v uredbi Sveta (EC) 2135/98- Priloga 1b in 1360/02 in v strokovnih podlagah, ki so nastale v okviru projekta IDT, ki ga je vodila Evropska komisija in kjer so se določili poenoteni postopki in standardi za medsebojno kompatibilno delovanje sistemov med posameznimi državami članicami. Naročnik je strokovne podlage priložil v izvirniku v razpisni dokumentaciji za postopek oddaje javnega naročila "Izdelava, zagon in vzdrževanje programske opreme za izdajo pametnih kartic za digitalne tahografe - CMS". Naročnik je naročil tudi študijo "Izdelava študije izvedljivosti za implementacijo uredb EU 2135/98 in 1360/02 v Sloveniji s spremembami in dopolnitvami na obstoječi zakonodaji", ki jo je v sodelovanju z Inštitutom za javno upravo izdelal izbrani ponudnik.
Naročnik je imel pri pripravi razpisne dokumentacije za predmetno naročilo na voljo vse zgoraj naštete dokumente v elektronski obliki, pri pripravljanju predmetne razpisne dokumentacije pa so se uporabljale in urejale že obstoječe datoteke (MS Word), zato se v lastnostih datoteke z razpisno dokumentacijo pojavljajo tudi nekatere lastnosti uporabljenih datotek. Naročnik navaja, da dejstvo, da je bila razpisna dokumentacija izdelana v elektronski obliki s strani naročnika, izkazujejo tudi imena avtorjev, zaposlenih pri naročniku, ki se pojavljajo v lastnostih MS Word datoteke, ki vsebuje razpisno dokumentacijo. Izpostavlja tudi, da je predmetna razpisna dokumentacija pripravljena na podlagi njegovih standardnih vzorcev oziroma podlag, ki se uporabljajo pri vseh naročnikovih postopkih oddaje javnih naročil. Naročnik zaključuje, da obrazca z zapisanimi lastnostmi datoteke, ki ga je vlagatelj priložil v zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila, ni moč šteti kot dokazilo, da je razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo izdelal izbrani ponudnik.
Naročnik ugotavlja tudi, da vlagatelj zmotno sklepa, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika okarakterizirana kot skupna ponudba. Naročnik je s postavitvijo merila, da v primeru, da ponudnik ali partner ali podizvajalec že opravlja podoben posel za katero državo članico EU, želel, da dobi ponudba dodatne točke, to pa je ocenjeval na osnovi izjave ponudnika, ki jo je ta podal v izjavi v točki 6 ponudbe. Naročnik je hotel doseči, da ponudnik, partner ali podizvajalec uporabi rešitev, ki je že sprejeta in se bo uporabljala za izdajanje pametnih kartic za digitalne tahografe v državi članici EU. Izbrani ponudnik je ponudil rešitev, ki temelji na italijanski programski opremi za izdajanje in upravljanje tahografskih kartic. Slednja je bila sprejeta s strani pristojnih italijanskih oblasti kot tista, katero bo Italija uporabljala za upravljanje s tahografskimi karticami, kar izbrani ponudnik dokazuje s potrditvijo s strani "Ministero delle Attivita Produttive". Izbrani ponudnik je v ponudbi podal tudi izjavo, da mu je nudena vsa podpora in pomoč pri tem projektu. Na osnovi navedenega naročnik meni, da izbrani ponudnik ni partner italijanskega podjetja InfoCamera, kot navaja vlagatelj zahtevka, temveč lahko izbrani ponudnik uporabi rešitev, ki se že opravlja, in pri kateri mu bo izvajalec rešitve nudil vso potrebno strokovno pomoč. Naročnik meni, da pri postavitvi takšnega odnosa ne gre za postavitev odnosov med ponudnikom ali partnerjem ali podizvajalcem v takšnem razumevanju, kot je razumljeno na osnovi razpisne dokumentacije, in da za to ni potrebno podati skupne ponudbe, kot to navaja vlagatelj zahtevka, niti ni potrebno ponudbe kot takšne označiti niti navesti zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, kot se sicer zahteva v razpisni dokumentaciji za skupne ponudbe.
Glede na navedeno je naročnik vlagateljev zahteve za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 28.04.2005, naročnika in Državno revizijsko komisijo obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Slednji je v vednost posredoval tudi zahtevo po nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki jo je naročniku posredoval dne 14.04.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma preverila revizijske navedbe vlagatelja, po katerih naj bi iz odločitve o oddaji javnega naročila izhajalo, da je naročnik prejete ponudbe ocenjeval zgolj na podlagi merila najnižja ponudbena cena, pri tem pa izbral ponudbo, ki ni najugodnejša. Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Z vpogledom v naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 01.03.2005, gre ugotoviti, da je naročnik v njej zapisal, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku, temu pa je dodal še obrazložitev, po kateri naj bi ponudba izbranega ponudnika v celoti izpolnjevala zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije, po merilih za ocenjevanje ponudb (najnižja ponudbena cena) pa naj bi bila tudi najugodnejša. Državna revizijska komisija z vpogledom v celotno dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila ugotavlja, da gre za vlagatelja sporni zapis v odločitvi o oddaji javnega naročila, da je bila izbrana ponudba najugodnejša po merilu najnižja ponudbena cena, pripisati očitni pomoti naročnika. Tako iz poročila o oddaji javnega naročila, kot tudi iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, podane na zahtevo vlagatelja, namreč nesporno izhaja, da je naročnik prispeli ponudbi ocenjeval po obeh v razpisni dokumentaciji določenih merilih, to je tako po merilu cena (ponudbena vrednost), kot po merilu uporaba sistema v kateri od držav članic EU, na podlagi ocenjevanja ponudb po obeh merilih pa je izdal tudi odločitev o oddaji naročila.

Ob upoštevanju zapisanega gre ugotoviti, da so zgoraj obravnavane revizijske navedbe vlagatelja neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, po katerih naj naročnik merila uporaba sistema v kateri od držav članic EU ne bi oblikoval v skladu z zahtevami 50. člena ZJN-1.
Tretji odstavek 12. člena ZRPJN, v 4. in 5. točki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti kršitve ter podati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi z obravnavanimi revizijskimi navedbami ni navedel konkretnih dejstev v čem in v kakšni meri naj bi naročnik z oblikovanjem merila uporaba sistema v kateri od držav članic EU kršil določbe ZJN-1, poleg tega pa za s tem povezane trditve ni predložil nobenih dokazov.

Iz navedenih razlogov s tem povezanih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ni mogla obravnavati po vsebini.


V zvezi z revizijskimi navedbami, po katerih naj bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika upoštevati kot skupno ponudbo z italijanskim podjetjem InfoCamere, Državna revizijska komisija ugotavlja kakor sledi.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta predložil samostojno ponudbo, v kateri ni kot partnerja navedel nikogar, zaradi česar predložene ponudbe, kar zatrjuje tudi naročnik, ne gre šteti kot skupno ponudbo, kot jo opredeljuje točka 1.9 razpisne dokumentacije. Ne glede na zapisano pa gre z vpogledom v dokumentacijo o ocenjevanju prispelih ponudb ugotoviti tudi, da je naročnik ponudbi izbranega ponudnika po merilu uporaba sistema v kateri od držav članic EU dodelil 100 točk, pri čemer je kot podlago za takšno ocenjevanje uporabil izjavo izbranega ponudnika na obrazcu ponudbe, izjavo italijanskega podjetja InfoCamere, skladno s katero naj bi imenovano podjetje izbranemu ponudniku v primeru dodelitve javnega naročila nudilo strokovno znanje in polno podporo pri projektu, ter referenčno potrdilo, iz katerega izhaja, da je podjetje InfoCamere načrtovalo, razvilo in implementiralo italijanski sistem TACHOnet. V zvezi s tem gre opozoriti, da iz določil 2. točke podpoglavja "4.3 MERILA ZA OCENJEVANJE PONUDBE" v razpisni dokumentaciji izhaja naslednji naročnikov opis merila uporaba sistema v kateri od držav članic EU: "V primeru, da ponudnik ali partner ali podizvajalec že uporablja rešitev, ki je preverjena s strani EU v drugi državi članici EU, dobi ponudba 100 točk, v nasprotnem primeru pa 0 točk". Naročnik je torej z opisom obravnavanega merila izrecno določil, da bo omenjeno število točk po spornem merilu ponudbi podelil le v primeru, da ponudnik ali partner ali podizvajalec že uporablja rešitev, ki je preverjena s strani EU v drugi državi članici EU. Na podlagi tega določila razpisne dokumentacije in dejstva, da je bilo ponudbi izbranega ponudnika po spornem merilu dodeljenih 100 točk, gre razumeti (sicer napačno) sklepanje vlagatelja, da gre pri ponudbi izbranega ponudnika za skupno ponudbo izbranega ponudnika in podjetja InfoCamere; naročnik v primeru, da podjetje InfoCamere v ponudbi ne nastopa kot partner ali podizvajalec, glede na določila razpisne dokumentacije, izbrani ponudbi po spornem merilu točk namreč ne bi smel dodeliti. Vlagatelj v posledici takšnega sklepanja opravičeno ni vedel oziroma ni mogel vedeti za kršitve, do katerih je prišlo v postopku oddaje javnega naročila sledeč naročnikovemu stališču, izraženem v odločitvi o zahtevku za revizijo, da gre pri ponudbi izbranega ponudnika dejansko za individualno ponudbo.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju teh dejstev, v mejah zahtevka za revizijo, odločala tudi o kršitvi, za katero vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa je vplivala na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija je ob tem ugotovila, da je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je obravnaval kot individualno ponudbo, ravnal v nasprotju z določili četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, saj merila uporaba sistema v kateri od držav članic EU ni uporabil na način, kot je bilo opisano v razpisni dokumentaciji. Kot že zapisano, je naročnik izbranemu ponudniku na podlagi predložene izjave italijanskega podjetja InfoCamere in referenčnega potrdila tega podjetja po spornem merilu dodelil 100 točk, česar pa v skladu z opredelitvijo tega merila v razpisni dokumentaciji ne bi smel storiti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbene dokumentacije ne izhaja, da bi takšno rešitev v drugi državi članici EU že uporabljal izbrani ponudnik, podjetju InfoCamere, ki "že uporablja rešitev, ki je preverjena s strani EU v drugi državi članici EU", pa ni mogoče priznati niti statusa partnerja niti podizvajalca, kar izhaja tako iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, opredelitve pojmov "partner" in "podizvajalec", kot so podani v besedilu razpisne dokumentacije, kot tudi s strani naročnika sprejetega stališča, da gre pri ponudbi izbranega ponudnika za samostojno ponudbo.

Ker je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z določili četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, vlagatelj pa za takšno kršitev, ki je vplivala na odločitev naročnika o dodelitvi naročila ni vedel niti ni mogel vedeti, je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila "postavitev, zagon in vzdrževanje slovenskega dela sporočilnega sistema Tachonet", št. 92-1/2005, z dne 01.03.2005.

Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na obstoj neformalnega sporazuma med naročnikom in izbranim ponudnikom v smislu 3. člena ZPOmK, oziroma na sodelovanje slednjega pri pripravi razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, kakor sledi.

ZJN-1 v drugem odstavku 5. člena določa: "Pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.". Citirano določilo ZJN-1, ki predstavlja pomemben element za zagotavljanje enakopravnosti in konkurence med ponudniki ter transparentnost postopka, v odločitev potencialnemu ponudniku pušča ali bo sodeloval z naročnikom pri pripravi razpisne dokumentacije ali pa ne bo sodeloval in bo s tem ohranil pravico sodelovati kot ponudnik oziroma s ponudnikom, ki pripravlja ponudbo. Zapisano določilo ZJN-1 tako postavlja presumpcijo o tem, da ima potencialni ponudnik, ki je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, neupravičeno prednost pred ostalimi ponudniki, zaradi česar v postopku oddaje javnega naročila kot ponudnik (ali soponudnik ali podizvajalec) ne sme sodelovati. To presumpcijo je, skladno s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v združenih zadevah C-21/03 in C-34/03, mogoče tudi izpodbijati.

Državna revizijska komisija ob obravnavanju konkretne zadeve ugotavlja, da naročnik pri presoji revizijskih navedb, ki se nanašajo na obstoj neformalnega sporazuma med naročnikom in izbranim ponudnikom oz. na sodelovanje slednjega pri pripravi razpisne dokumentacije, dejanskega stanja ni razjasnil v zadostni meri, da bi lahko s potrebno stopnjo prepričanja s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrnil kot neutemeljene. Naročnik je tako v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi sam pojasnil, da je z izbranim ponudnikom sodeloval v fazi pred pričetkom postopkom oddaje javnega naročila, kot tudi, da je imel pri pripravi razpisne dokumentacije v elektronski obliki na voljo tudi dokumente, ki jih je pripravil izbrani ponudnik. Pojasnil je tudi, da so se pri pripravljanju predmetne razpisne dokumentacije uporabljale in urejale že obstoječe datoteke (MS Word), v zvezi s čemer ni zanikal vlagateljeve navedbe, da se v lastnostih elektronske verzije razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila pojavlja zapis firme izbranega ponudnika. Naročnik pa ob upoštevanju teh dejstev ni pojasnil, ali je pri pripravi razpisne dokumentacije tudi dejansko uporabil dokumente, ki jih je zanj v fazi pred pričetkom postopka oddaje javnega naročila pripravil izbrani ponudnik, oz. v katerem in kolikšnem delu jih je uporabil, niti ni ugotavljal, ali in kako je njihova uporaba, če je do nje prišlo, vplivala na ugodnejši položaj izbranega ponudnika napram preostalemu ponudniku v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija iz navedenih razlogov s tem povezanih revizijskih navedb vlagatelja ni mogla meritorno obravnavati, saj se mora do njih, skladno s 16. členom ZRPJN, najprej argumentirano in celostno opredeliti naročnik. Državna revizijska komisija ob dejstvu s tem sklepom že ugotovljenih razlogov za razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, naročniku nalaga, da v ponovljenem postopku ocenjevanja prispelih ponudb ponovno preveri tudi utemeljenost s tem revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na sodelovanje izbranega ponudnika pri pripravi razpisne dokumentacije

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 04.05.2005

Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- Četrta pot, d.o.o., Planina 3, Kranj,
- OMEGA-CONSULT, d.o.o., Gregorčičeva 7, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran