018-139/2005 MNZ
Številka: številka:018-139/05-34-1036Datum sprejema: 18. 5. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, predsednika dr. Aleksija Mužine kot poročevalca senata in članice mag. Metke Cerar kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe Generalne policijske uprave v Ljubljani in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SAVA IP d.o.o., Slovenska 56, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Razdevšek & Žibret, Slomškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.05.2005
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 27.6.2003, po neuspešno izvedenem odprtem postopku, izdal sklep o pričetku postopka s pogajanji brez predhodne objave za najem s postopnim odkupom neopremljenih prostorov za potrebe Generalne policijske uprave v Ljubljani, št. 17123-02-308/37p-13/02, dne 27.10.2003 pa je izdal še spremembo sklepa o pričetku postopka. Naročnik je z dopisom, z dne 12.11.2003, potencialne ponudnike pozval k sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 15.12.2003, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel ponudbi dveh ponudnikov, ki ju je z dopisom, z dne 29.1.2004, pozval k pogajanjem. Nadalje je iz zapisnika o odpiranju ponudb, podanih kot rezultat pogajanj, z dne 10.2.2004, razvidno, da sta oba ponudnika ponovno predložila pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 12.3.2004 izdal dopolnitev sklepa o pričetku predmetnega postopka ter dne 2.4.2004 izvedel novo odpiranje ponudb, podanih kot rezultat pogajanj na sestanku s kandidatoma z dne 19.3.2004.
Naročnik je dne 27.5.2004 izdal obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, št. 17123-02-308-37p/2002, v katerem je zapisano, da se naročilo odda vlagatelju.
Dne 10.6.2004 je podjetje IMOS, projektiranje, inženiring, tehnično svetovanje in gradnje d.d., Dunajska 56, Ljubljana vložilo zahtevek za revizijo, katerega je naročnik dne 23.6.2004 z dokumentom "odgovor na zahtevek za revizijo", št. 17122-03-403-66/2004/3 zavrnil kot neutemeljenega.
Državna revizijska komisija je dne 20. 10. 2004 izdala sklep št. 018-202/04-24-1959, s katerim je razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot je razvidno iz obvestila št. 17123-02-308-37p/2002, z dne 27.5.2004 ter mu skladno s četrtim odstavkom 23. člena ZRPJN naložila, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je dne 28.10.2004 v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila poslal dopis št. 17122-03-403-66/2004/30 Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: Policija), ki je na dopis odgovorila dne 09.11.2004 z dokumentom št. 2941/03-403-242/2004. Kot izhaja iz dokumentacije je dne 21.01.2005 Policija poslala dopis št. 17122-01-403-66/2004 naročniku, ki ji je odgovoril v dopisu št. 29/03-351-12/2004-3 z dne 11.02.2005, kateremu je ponovno sledil odgovor Policije z dne 24.02.2005 v dopisu št. 11-1-403-66/2004/38.
Naročnik je dne 21.03.2005 obema ponudnikoma posredoval Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb št. 17122-03-403-66/2004/40, katerega priloga je obvestilo in sklep o zavrnitvi vseh ponudb št. 17123-02-308-37p/2002-2, z dne 03.03.2005, sprejeto s strani Policije. Policija svoje razloge za zavrnitev vseh ponudb utemeljuje s sprejetjem sprememb in dopolnitev zakona o Vladi RS in zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 123/04, z dne 18.11.2004), ki sta bistveno posegla v organizacijo naročnika, predvsem z ustanovitvijo ministrstva pristojnega za javno upravo. Po mnenju Policije na Ministrstvo za javno upravo prehajajo področja organizacije in delovanja uprave, sistema javnih uslužbencev ter sistema plač v javnem sektorju, za katero je bilo dosedaj pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. Policija navaja, da so navedene spremembe odražajo tudi v Uredbi o spremembi uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS št. 138/04, z dne 24.12.2004). Policija opozarja, da od prvega trimesečja 2004 v okviru Ministrstva za notranje zadeve deluje tudi Inšpektorat za notranje zadeve kot organ v sestavi. S spremembami in dopolnitvami zakonov in uredbe se bo poseglo tudi v to delovno področje tako, da bosta ti dve področji inšpekcije izločeni iz navedenega inšpektorata in prešli na novoustanovljeno Ministrstvo za javno upravo. Policija je pri svoji odločitvi o zavrnitvi obeh ponudb kot posledico novonastalih zakonskih sprememb izpostavila prilagoditev pogojev dela, predvsem prostorskih pogojev, kar narekuje drugačen pristop k reševanju problematike, zato meni, da bi bilo smiselno reševati prostorsko problematiko kot celoto, upoštevaje prostorske potrebe služb ministrstva, Generalne policijske uprave ter Inšpektorata za notranje zadeve. Policija je na podlagi navedenih navedb ugotovila, da so z vidika sedanje aktualnosti ponudb podani razlogi iz 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), zato je obe ponudbi zavrnila.
Vlagatelj je dne 31.03.2005 vložil zahtevek za revizijo zoper obvestilo in sklep o zavrnitvi vseh ponudb v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj ugovarja razlogom za zavrnitev vseh ponudb in se v nadaljevanju sklicuje na dopis Ministrstva za finance, Sektor za javna naročila in koncesije (naročnik je mnenje prejel dne 28.10.2004), v katerem le ta pojasnjuje, da v mora naročnik v primeru odločitve o neizbiri nobene ponudbe natančno navesti razloge za zavrnitev, katere gre iskati v smeri aktualnosti obstoječih (prvotnih) ponudb, ponudb z vidika časovne oddaljenosti od trenutka, ko so bile le-te priložene, saj so se razmere na relevantnem trgu lahko morebiti toliko spremenile na boljše za naročnika, da bi lahko v novem, ustreznem postopku oddaje javnega naročila dosegel ugodnejši izid. Vlagatelj Policiji očita, da je po skoraj petih mesecih od odločitve Državne revizijske komisije in pridobljenega mnenja Ministrstva za finance v skladu s 77. členom ZJN-1 zavrnila obe ponudbi, pri tem pa je iz konteksta mnenja Ministrstva za finance iztrgala izraz "aktualnost ponudb" in jih uporabila za svojo odločitev izpodbijanega sklepa. Pred vložitvijo zahtevka za revizijo je vlagatelj vpogledal v določene dokumente razpisne dokumentacije, med drugim tudi v zapisnik z dne 28.2.2005, št. 17122-03-403-66/2004, v katerem je komisija za pogajanja Policiji predlagala, da zavrne obe ponudbi na podlagi 77. člena ZJN-1. Iz zapisnika izhaja, da se je komisija sestajala 10.11.2004, 16.11.2004, 28.1.2005 in 28.2.2005, na podlagi česar vlagatelj smatra, da navedbe Policije v obvestilu in sklepu o zavrnitvi vseh ponudb niso utemeljene ter da je izraz "aktualnost obstoječih ponudb" uporabila kot razlog za zavrnitev obeh ponudb, čeprav so vsi konkretni razlogi nastali šele po sprejemu mnenja Ministrstva za finance. Vlagatelj opozarja, da je bilo vprašanje o aktualnosti vezano na veljavnost ponudb, Policija pa je po vlagateljevih trditvah nesporno razpolagala z veljavnima ponudbama. Nadalje vlagatelj opozarja, da iz zapisnika z dne 28.2.2005 izhaja, "da s stališča Generalne policijske uprave ni razlogov za zavrnitev vseh ponudb oz. neizbiro nobene ponudbe z vidika časovne oddaljenosti ponudb od trenutka, ko so bile le-te predložene". Kot sporno vlagatelj izpostavlja, da v času odločanja Državne revizijske komisije niso obstojali razlogi, na katere se sedaj sklicuje Policija v svoji obrazložitvi in s katerimi utemeljuje razloge za zavrnitev obeh ponudb. Vlagatelj pojasnjuje, da je Policija sama navajala, da so bile spremembe zakona o Vladi RS in zakona o državni upravi objavljane v Uradnem listu RS dne 18.11.2004, medtem ko iz zapisnika z dne 28.2.2005 razvidno, da se je pogajalska skupina sestajala še preden so nastopili razlogi na katere se sklicuje in sicer 10.11.2004 in 16.11.2004. Vlagatelj meni, da so navedbe Policije neutemeljene in pavšalne, saj se Policija v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb ne sklicuje, kateri konkretni členi naj bi vplivali na njeno odločitev, ki naj bi bila vezana na spremembo navedene zakonodaje, k svojim navedbam pa tudi ni priložila nikakršnega dokaza, zaradi česar so navedbe tudi neverodostojne in ne morejo pomeniti razloga, ki bi vzdržal resno presojo za izpodbijano odločitev. Vlagatelj opozarja, da 31. člen zakona o državni upravi določa delovno področje Ministrstva za javno upravo, kar pa ne posega v delovno področje policije kot organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve.
Nadalje pripominja, da so mu nastali ogromni stroški, saj je bil predmet javnega naročila najem s postopnim odkupom neopremljenih poslovnih prostorov, kar pomeni, da je moral vlagatelj razpolagati s zemljiščem, izdelati vse načrte in projekte ter podaljševati bančno garancijo za resnost ponudbe.
Vlagatelj Policiji očita, da ni v skladu s 77. členom ZJN-1 natančno navedla razlogov za zavrnitev vseh ponudb, da o tem ni obvestila Vlade RS in Komisije Evropskih skupnosti, da Državni revizijski komisiji ni podal poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, kot to izhaja iz sklepa št. 018-202/04-24-1959 ter da je s tem, ko je šele po petih mesecih od odločitve Državne revizijske komisije sprejel izpodbijani sklep, kršila temeljno načelo hitrosti postopka.
V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da Policija razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vsebovano v obvestilu št. 17122-03-308-66/2004 z dne 3.3.3005 in sklepu št. 17123-02-308-37p/2002-2 in v postopku izbere najugodnejšega ponudnika. Zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.
Naročnik je dne 20.4.2005 z dokumentom "Odgovor na zahtevek za revizijo" št. 1714-03-403-66/2004/47 vlagateljev zahtevek zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik v odgovoru zavrača očitke vlagatelja in navaja, da spremenjena organizacijska struktura in število javnih uslužbencev, ki sta posledica spremenjene zakonodaje, zahtevata prilagoditev pogojev dela, predvsem prostorskih pogojev, kar narekuje povsem nov in drugačen pristop k reševanju te problematike, in sicer pri zagotavljanju ustrezne velikosti oziroma novih poslovnih prostorov na eni lokaciji. Naročnik ugotavlja, da je upoštevaje spremenjene razmere glede obsega nalog in števila javnih uslužbencev smiselno reševati prostorsko problematiko Ministrstva za notranje zadeve kot celote, torej upoštevaje prostorske potrebe služb ministrstva, Generalne policijske uprave ter Inšpektorata za notranje zadeve. Glede očitka vlagatelja, da naročnik ni podal poročila Državni revizijski komisiji o izvedbi postopka ter da ni razvidno, da bi naročnik o svoji odločitvi, to je zavrnitvi vseh ponudb obvestil Vlado in Komisijo Evropske skupnosti, se naročnik ni opredelil, saj meni, da navedena očitka ne moreta biti predmet zahtevka za revizijo.
Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 26.04.2005), je naročnik z dopisom z dne 29.04.2005 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Vlagatelj v zahtevku za nadaljevanje revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila vztraja pri navedbah, kot jih je podal v zahtevku za revizijo ter opozarja, da Policija ni dobila preklicanega sklepa Vlade RS in da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ne more biti v diskrecijski pristojnosti ministra za notranje zadeve, ki je očitno od Policije v dveh dopisih (dopis z dne 21.1.2005 in 24.2.2005) zahteval, da zavrne v postopku oddaje predmetnega javnega naročila obe ponudbi. Nadalje vlagatelj tudi opozarja, da je odločitev o zahtevku za revizijo sprejel naročnik in ne naslovnik, to je Policija.
Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, s katerimi izpodbija zakonitost odločitve o zavrnitvi vseh ponudb naročnika. Iz določbe 77. člena ZJN-1 gre razbrati, da zakon naročniku daje možnost, da kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik in sicer, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena ZJN-1). O svoji odločitvi mora naročnik ponudnike takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne nov postopek (drugi odstavek 77. člena ZJN-1). Določba 77. člena ZJN-1 je povezana z vprašanjem (ne)obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01), katero pa lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo šele od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje.
Kot izhaja iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-1, pisno utemeljil v obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb št. 17122-03-308-66/2004 z dne 3.3.3005, kjer je navedel, da spremenjena organizacijska struktura in število javnih uslužbencev, ki sta posledica spremenjene zakonodaje, zahtevata prilagoditev pogojev dela, predvsem prostorskih pogojev, kar narekuje povsem nov, celovit pristop k reševanju te problematike, in sicer pri zagotavljanju ustrezne velikosti oziroma novih poslovnih prostorov na eni lokaciji. Obvestilo s takšno vsebino je naročnik posredoval obema ponudnikoma, s čimer je izpolnil zahtevo drugega odstavka 77. člena ZJN-1.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik institut zavrnitve vseh ponudb uporabil iz objektivnih razlogov. Kot razlog za zavrnitev vseh ponudb navedel spremembe in dopolnitve dveh zakonov, ki bistveno posegajo v organizacijsko strukturo državne uprave, in sicer Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00, 30/01, 52/02, 123/04) in Zakon o državni upravi (Uradni list RS št. 52/02, 65/03, 61/04, 123/04, v nadaljevanju: ZDU). Bistvena novost spremenjene zakonodaje je ustanovitev Ministrstva za javno upravo, na katerega sta prešli dve področji dela, za katere je bilo pred spremembo zakonodaje pristojen naročnik. Po mnenju ministra za notranje zadeve (v nadaljevanju: minister) sprememba notranje organizacijske strukture in obsega dela v Ministrstvu za notranje zadeve, vplivata na število zaposlenih javnih uslužbencev, zaradi česar je potrebna prilagoditev pogojev dela, predvsem prostorskih pogojev. Minister ima na podlagi 16. člena ZDU pristojnost, da poleg izdajanja predpisov in drugih aktov v skladu s zakonom, sprejema tudi druge odločitve iz pristojnosti ministrstva. Minister je glede na položaj, kot mu ga določa ZDU v svojih odločitvah v okviru ministrstva avtonomen. Kot je še razvidno iz dopisa št. 17122-01-403-66/2004 z dne 21.01.2005 je minister upoštevaje spremenjene razmere glede obsega nalog in števila javnih uslužbencev, očitno zaključil, da je smiselno reševati prostorsko problematiko naročnika kot celoto, zato je generalnega direktorja Policije pooblastil, da v postopku oddaje predmetnega javnega naročila zavrne vse ponudbe.
Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določbe 77. člena ZJN-1.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve trditve, da je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejela Policija, zavrnitev zahtevka za revizijo pa naročnik.
V obravnavanem primeru je naročnik dne 27.6.2003 izdal sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot izhaja iz dokumentacije, je naročnik obema ponudnikoma posredoval "Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb" z dne 21.03.2005, ki ga je pripravil naročnik. Kot prilogi omenjenemu dokumentu je priložil še Sklep o zavrnitvi vseh ponudb št. 17123-02-308-37p/2002-2, z dne 03.03.2005, ki ga je sprejela Policijo. Zoper omenjeni sklep je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.
Druga alineja prvega odstavka 2. člena Zakona o policiji (Uradni list RS št. 49/98, 43/01, 93/01, 56/01, 26/03, 48/03, 79/03, 50/04, 54/04, v nadaljevanju: ZPol) določa, da ministrstvo v razmerju do policije izvaja naloge investicijske dejavnosti in investicijskega vzdrževanja nepremičnin v uporabi policije ter izvaja načrt nabav. Upoštevajoč določbo 3. odstavka 18. člena ZDU je generalni direktor za svoje delo odgovoren ministru. Iz navedenih členov izhaja, da minister za notranje zadeve skrbi za izvajanje investicij za policijske potrebe ter da lahko pooblasti generalnega direktorja Policije tudi za izdajanje posameznih aktov v postopku oddaj javnih naročil. Tudi iz zadnjega odstavka dopisa št. 17122-01-403-66/2004 z dne 21.01.2005, poslanega s strani naročnika generalnemu direktorju Policije je razvidno, da je generalni direktor Policije v konkretnem postopku oddaje javnega naročila imel pooblastilo za izdajo sklepa o zavrnitvi vseh ponudb.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega ima minister pristojnost, da v razmerju do policije izvaja naloge investicijske dejavnosti in investicijskega vzdrževanja nepremičnin v uporabi policije. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagateljeva navedba, da Policija ni dobila preklicanega sklepa Vlade RS in da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ne more biti v diskrecijski pristojnosti ministra, neutemeljena.
Državna revizijska komisija upoštevajoč navedeno ugotavlja, da je sklep o zavrnitvi vseh ponudb sicer res sprejela Policija, vendar ima naročnik, ki je sprejel sklep o pričetku oddaje predmetnega javnega naročila možnost pooblastiti generalnega direktorja Policije za izdajanje posameznih aktov. V konkretnem primeru oddaje javnega naročila je naročnik generalnega direktorja Policije pooblastil za izdajo sklepa o zavrnitvi vseh ponudb, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedba vlagatelja v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije oddaje predmetnega javnega naročila, da je odločitev o zahtevku za revizijo sprejel naročnik in ne Policija neutemeljena.
Glede očitka vlagatelja, da je naročnik kršil temeljno načelo hitrosti postopka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da načelo hitrosti ni eno izmed temeljnih načel ZJN-1. Naročnik je predvidel terminski plan izvedbe postopka oddaje javnega naročila, ki pa ga ne zavezuje. Časovni odmik od predvidenega terminskega plana ne predstavlja kršitve ZJN-1, zato Državna revizijska komisija zavrača tovrstne vlagateljeve navedbe.
V zvezi z navedbami vlagatelja, da so mu nastali ogromni stroški v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija opozarja, v okviru svojih zakonskih pristojnosti lahko ugotavlja le morebitne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila in odloča o stroških, nastalih z revizijo. Odločitev o morebitnem odškodninskem zahtevku vlagatelja za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila in morebitno drugo povzročeno škodo sodi v pristojnost sodišča splošne pristojnosti.
Vlagatelj navaja, da naročnik Državni revizijski komisiji ni podal poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, kot to izhaja iz sklepa št. 018-202/04-24-1959. Državna revizijska komisija je v 5. točki izreka sklepa št. 018-202/04-24-1959 z dne 20.10.2004 naročniku naložila, da mora ob sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji predložiti poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Obveznost predložitve poročila o izvedbi postopka oddaje javnega naročila pa naročnika ne zavezuje v primeru, če naročnik postopka oddaje javnega naročila ne zaključi z izdajo novega obvestila o oddaji naročila. Ker je naročnik v postopku oddaje obravnavenega javnega naročila postopek zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb, je vlagateljeva navedba neutemeljena.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1, ki jih zatrjuje vlagatelj, je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, tako kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 1. točki tega sklepa.
Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 2. točki izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 18.05.2005
Predsedniksenata: Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Odvetniška družba Razdevšek & Žibret, Slomškova 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana