018-145/2005 Rudnik Trbovlje - Hrasnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99,110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za sanacijo površine nad Kotnim poljem - 2. faza in pripravo materiala za pnevmatski zasip in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Pavčnik d.o.o., Nizke gradnje, transport in storitve, Partizanska cesta 59, Dol pri Hrastniku (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o., Trg revolucije 12, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.05.2005

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.01.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 4/05 pod št. objave Ob-610/05 objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za sanacijo površine nad Kotnim poljem - 2. faza in pripravo materiala za pnevmatski zasip.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, SPL-št. 94 BP/05, z dne 23.03.2005 in (po vlagateljevi zahtevi) z Dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji javnega naročila SPL-118/05-BP, z dne 04.04.2005, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3, Laško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je prejel dve pravočasni ponudbi (vlagatelja in izbranega ponudnika) ter da je na podlagi pregleda in ocenjevanja ponudb po merilih iz razpisne dokumentacije kot ugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika. V nadaljevanju naročnik v štirih alineah primerjalno opisuje razloge, zaradi katerih je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od vlagateljeve ponudbe.

Zoper zgoraj navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita naslednje kršitve:
a) Vlagatelj navaja, da so ponudbene cene izbranega ponudnika bistveno nižje od normalnih cen na trgu in se smatrajo kot neobičajno nizke cene. Vlagatelja opozarja, da dela iz razpisne dokumentacije, ki so navedena v 2. točki pod točko a) obrazca ponudbe vključujejo osem postavk, tako da cena v višini 300,00 SIT, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, po njegovem mnenju ni objektivna, saj v tej ceni ne morejo biti zajeta vsa navedena dela. Vlagatelj zahteva, da se preverijo strukture cen izbranega ponudnika po posameznih postavkah.
b) Zaradi nejasnega združevanja več del v eni postavki vlagatelj smatra, da ni prave možnosti izdelati primerjalno objektivno analizo konkurenčne kalkulacije. Opisi postavk so po njegovem mnenju splošni in kalkulativno neopisani po odstotkih pripadajočega dela na enoto posamezne postavke dela, iz navedenih del po posameznih postavkah pa ni razviden delež posameznih postavk.
c) Po vlagateljevih informacijah izbrani ponudnik na datum odpiranja ponudb in izdelave zapisnika o izbiri izvajalca ter v času obvestila in dodatne obrazložitve, z dne 04.04.2005, ni imel lastništva ponujene opreme, ki jo je navedel v ponudbeni dokumentaciji, in sicer za mobilni drobilec ter sejalno napravo, zato se vlagatelj sprašuje kako je, glede na pavšalni opis del in brez opreme, lahko izdelal ponujeno ceno.
d) Vlagatelj navaja, da ob dejstvu, da je določena dela izvajal več let, ve, da ponudbena cena lahko predstavlja maksimalno dve postavki.
e) Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil verodostojne in strokovno tehnične podatke o osebi, ki pokriva področje tehničnega vodje pridobivanja tehničnega kamna v pridobivalnem prostoru RTH d.o.o. na Blatah. Ta oseba, navaja vlagatelj, že po službeni dolžnosti izvaja tehnični nadzor nad površino RTH d.o.o. kot pomočnik tehničnega vodja površin RTH-ja, za ponudnika.
f) V razpisnih pogojih ni jasno oz. sploh omenjeno, kdo in na kakšen način izvaja plačilo prispevka kot koncesijsko dajatev, kar tudi vpliva na kalkulacijo cene za enote v pridobivalnem prostoru.
g) Vlagatelj ugotavlja, da naročnik v obvestilu o izbiri izvajalca in v dodatni obrazložitvi ni zapisal pravnega pouka v skladu z 78. in 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
h) Vlagatelj še navaja, da ni prejel končnega poročila o oddaji del.
i) Vlagatelj na koncu še predpostavlja, da je izbrani ponudnik pravočasno dostavil vse listine, na osnovi katerih je izdelal kalkulacijo in analizo cene na enote posameznih postavk, pri čemer je upošteval tudi rabo in nabavo opreme.

Naročnik je s sklepom, št. SPL-168/05/IT, z dne 21.04.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja:
a) Naročnik priznava, da so cene izbranega ponudnika precej nižje od konkurenčnega ponudnika, vendar poudarja, da jih ne more oceniti kot neobičajno nizke, saj so le nekoliko nižje od cen, na osnovi katerih je dela v letu 2004 izvajal vlagatelj. Naročnik meni, da so cene vlagatelja nenormalno visoke v primerjavi s cenami iz navedenega obdobja (naročnik dodaja primerjalno tabelo). Da izbrani ponudnik ponuja celo nekoliko nižje cene v primerjavi s cenami, po katerih so se dela izvajala v letu 2004, naročnik razlaga na sledeč način: Izbrani ponudnik razpolaga z bistveno novejšo, modernejšo mehanizacijo od vlagatelja in je tudi kar se tiče varovanja okolja primernejša od konkurenta. Kapacitete strojev izbranega ponudnika so velike in omogočajo izvedbo posla glede na priloženi terminski plan odvzema materiala za pnevmatski zasip po mesecih (priložen v razpisni dokumentaciji) v maksimalno tednu dni na mesec. Ostale dni v mesecu bo izbrani ponudnik izvajal dela s ponujeno mehanizacijo na ostalih bližnjih deloviščih. Tako ponujena oprema ne bo stala in bo ves čas v pogonu, s tem pa bodo tudi stroški na enoto mere manjši. Naročnik poudarja, da ponujena cena pri njemu ni vzbujala dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila, kot tudi, da nizka cena sama po sebi ni prepovedana ter da je zakonodajalec vprašanje poslovne ocene prepustil naročniku. Naročnik predlaga, da se pri pregledu zahtevka za revizijo upošteva prej navedena tabela v primerjavi z letom 2004, v kateri so prikazana primerljiva dela in cene na enoto mere vlagatelja ter izbranega ponudnika.
b) Naročnik navaja, da vlagatelj v času razpisa ni imel pripomb na razpisno dokumentacijo, kar je potrdil z izjavo z dne 22.02.2005 v ponudbeni dokumentaciji, zato meni, da so skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ti očitki vlagatelja formalno prepozni.
c) Glede vlagateljevih dvomov o tem, da izbrani ponudnik ne razpolaga s potrebno opremo za izvedbo razpisanih del, naročnik navaja, da sta oba ponudnika predložila zahtevano dokumentacijo - kopije računov oz. najemnih pogodb, s katerimi dokazujeta lastništvo oz. posest opreme, potrebne za izvedbo razpisanih del, za kar jamčita z bančno garancijo za resnost ponudbe.
d) Glede vlagateljevih očitkov, ki jih je navedel pod točko d) se naročnik sklicuje na odgovor, ki ga je zapisal pod točko a).
e) Naročnik navaja, da razpolaga z lastnimi kadri, ki so usposobljeni za tehnično vodenje del in nadzor na površini v skladu z Zakonom o rudarstvu, zato to ni bil predmet razpisa in ni bilo opredeljeno v razpisni dokumentaciji.
f) Glede vlagateljevega očitka pod točko f) se naročnik sklicuje na odgovor, ki ga je podal pod točko b) in dodaja, da so obveznosti iz sklenjene koncesijske pogodbe obveznosti naročnika in nimajo nikakršnega direktnega vpliva na ceno ponujenih del.
g) Naročnik navaja, da obvestilo o oddaji javnega naročila po ZJN-1 načeloma nima pravnega pouka, saj se ponudnik šteje za profesionalca, ki je dolžan poznati zakonodajo.
h) Naročnik navaja, da zato, ker je vložen zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v skladu z 79. členom ZJN-1 ni mogel izdelati končnega poročila o oddanem naročilu.
i) Naročnik navaja, da je ugotovitev vlagatelja iz točke i) zahtevka za revizijo pravilna, saj je naročnik celoten postopek izpeljal v skladu z določili ZJN-1.
j) Naročnik na koncu še ugotavlja, da je pravilno izvedel predmetni javni razpis in korektno izbral najugodnejšega ponudnika. Naročnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.04.2005, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj navaja, da primerjava cen za dela, ki sta jih izvedla vlagatelj in izbrani ponudnik v letu 2004, ni ustrezna, ker v letu 2004 v ceni drobljenja in sejanja ni bila upoštevana manipulacija materiala na delovišču, kar je bilo tudi predmet spora ob izvajanju pogodbe leta 2004. Prav tako ni bilo upoštevano deponiranje začasne podfrakcije materiala granulacije 0 - 4. V ceni deponiranja je dodatno vključeno nakladanje, prevoz in razgrinjanje materiala, kar pa v prejšnji pogodbi ni bilo zahtevano. Vlagatelj opozarja tudi, da se je v roku enega leta, če se primerjajo cene ponudbe iz leta 2004 in 2005 (to je od februarja 2004 do marca 2005), povišala cena goriva za 31,87% ter v dokaz prilaga gibanje maloprodajne cene plinskega olja D2 po podatkih podjetja Petrol d.d..
Glede kršitve, navedene v točki c), vlagatelj ponovno navaja, da izbrani ponudnik na dan oddaje razpisne dokumentacije ni imel v lasti ponujenih strojev - konkretno sejalnice in drobilca kamenja, ampak je stroj kupil naknadno, po odpiranju ponudb, pri čemer je v ponudbi navedel drug tip sejalnice in proizvajalca, kot jo je naknadno pridobil in s katero trenutno razpolaga. Vlagatelj zahteva, da se preveri zapisnik naročnikove komisije, ki je po odpiranju ponudb opravila ogled opreme pri izbranem ponudniku.

Naročnik je z dopisom št. SPL 182/05/BP, z dne 03.05.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 05.05.2005, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Naročnik je z dopisom št. SPL 182/05/BP z dne 03.05.2005, Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila in predlagal izdajo sklepa v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kar zadeva očitke vlagatelja o domnevno neobičajno nizki ceni, ki jo je ponudil izbrani ponudnik v svoji ponudbi (vlagatelj opozarja, da dela iz razpisne dokumentacije, ki so navedena v 2. točki, in sicer pod točko a obrazca ponudbe, vključujejo osem postavk, zato cena izbranega ponudnika v višini 300,00 SIT po njegovem ni objektivna in se smatra kot neobičajno nizka), Državna revizijska komisija opozarja na že večkrat zavzeto stališče, da je oblikovanje ponudbenih cen v prvi vrsti stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov. Ponudbena cena je namreč eden od bistvenih elementov konkurenčnosti na prostem trgu blaga in storitev, zagotovitev konkurenčnosti v postopkih oddaje javnih naročil pa obenem omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno, zavrne. ZJN-1 v prvem odstavku 53. člena (Neobičajno nizka cena) določa, da mora naročnik "â?? če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene â?? preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti". V drugem odstavku istega člena ZJN-1 je določeno, da naročnik "â?? lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka, storitve ali izvedbo gradnje". Iz besedila citiranih določb ZJN-1 izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan k temu, da bi moral od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora to storiti le v primerih, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak jo (zaradi svojih dvomov o možnosti izvedbe javnega naročila za ponujeno ceno) želi zavrniti. Iz besedila zakona je tako razvidno, da se opisani postopek nanaša (le) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika v primeru, ko bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja izključno zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je v danih okoliščinah posameznega primera potrebno šteti za "neobičajno nizko", zato je potrebno šteti, da je zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, v celoti prepustil poslovni presoji naročnika. Takšna ocena je torej stvar poslovne odločitve naročnika, ki kot taka sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje ter jo Državna revizijska komisija ne more nadomestiti s svojo presojo.
Ob vsem navedenem je potrebno zaključiti, da ima naročnik v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1 res možnost preveriti realnost ponudbene cene posameznega ponudnika - vendar je to dolžan storiti le v primeru, če sam oceni, da je ponujena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. V obravnavanem primeru iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik očitno ni imel pomislekov o realnosti ponujene cene izbranega ponudnika (da torej sam ne dvomi v to, da bo naročilo izvedeno po ponujeni ceni), naročniku pa tudi ni mogoče očitati da je s tem, ko ni preverjal realnosti njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1.

Vlagatelj naročniku tudi očita, da zaradi nejasnega združevanja del v (samo) eni postavki ni bilo možno izdelati objektivne analize konkurenčne kalkulacije ter da so opisi postavk splošni in kalkulativno neopisani po odstotkih pripadajočega dela na enoto posamezne postavke, iz navedenih del po posameznih postavkah pa ni razviden delež posameznih postavk. Hkrati vlagatelj navaja, da v razpisni dokumentaciji ni določeno, kdo in na kakšen način izvaja plačilo prispevka za koncesijsko dajatev (točki b) in f) revizijskega zahtevka).
Kot pravilno ugotavlja naročnik, vsi zgoraj navedeni očitki posegajo v samo vsebino razpisne dokumentacije. Glede na to bi bilo potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tam (ne)določenimi zahtevami naročnika, razreševati še pred javnim odpiranjem ponudb (tretji odstavek 25. člena ZJN-1) oziroma najkasneje do prejema odločitve o dodelitvi naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Določil razpisne dokumentacije, pozneje v revizijskem postopku namreč ni več mogoče spreminjati.
ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Citirano pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj (kar pomeni, da mora pozorno spremljati morebitne kršitve naročnika), kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
V obravnavanem primeru je bil vlagatelj z opisi postavk in z dejstvom, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, kdo in na kakšen način izvaja plačilo prispevka za koncesijsko dajatev, seznanjen že z dnem prejema razpisne dokumentacije. Vlagatelj navedenih dejstev tekom postopka oddaje javnega naročila ni izpostavljal, pač pa je z njimi povezane očitke uveljavljal šele v zahtevku za revizijo, z dne 13.04.2005, torej nesporno šele potem, ko je od naročnika že prejel obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 23.03.2005.
Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri kršitvah, ki jih vlagatelj očita naročniku v točkah b) in f) zahtevka za revizijo, za razloge, ki so vlagatelju bili ali bi mu morali biti znani pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila, ne more biti vprašljiva.
Vlagatelj bi tako moral tozadevno zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so vlagateljevi očitki v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke v tem delu zahtevka za revizijo šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o dodelitvi naročila, je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da navedenih očitkov iz tega razloga po vsebini ni (več) mogoče meritorno obravnavati.

Kar zadeva vlagateljev očitek, da izbrani ponudnik nima v lasti (vse) ponujene opreme, in sicer mobilnega drobilca in sejalne naprave, je potrebno ugotoviti, da ga ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika ne potrjuje.
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik v 3. alinei podtočke i) 2.10.1. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da morajo ponudniki predložiti seznam mehanizacije in transportnih sredstev, ki bodo uporabljena za izvedbo predmetnega javnega naročila, in sicer z navedbo nazivne moči v kW in letom izdelave. Dalje je naročnik (v isti točki razpisne dokumentacije) zapisal, da je v ponudbi potrebno predložiti vsa ustrezna dokazila, ki se nanašajo na zahteve iz te točke in pojasnil, da se lastništvo in leto izdelave dokazujeta s potrdilom - fotokopijo prometnega dovoljenja, računi, pogodbami ali drugimi dokazili za nakup mehanizacije, iz katerih bo razvidno leto izdelave. V kolikor ponudnik ne bo predložil ustreznega dokazila, iz katerega bo razvidno leto izdelave posamezne mehanizacije, je zapisal naročnik, se bo štelo, da je letnik izdelave za le-to leto 1990. Naročnik je (v isti točki razpisne dokumentacije) dopustil tudi najem mehanizacije. V tem primeru so morali ponudniki predložiti najemno pogodbo, iz katere so morali izhajati vsi predhodno navedeni podatki. Ponudniki so morali, za vsak predložen stroj, predložiti fotografijo. Ravno tako so morali ponudniki izpolniti priloženo tabelo, v katero so morali vpisati seznam mehanizacije in transportna sredstva, ki bodo uporabljena za izvedbo predmetnega javnega naročila. V isti točki si je naročnik pridržal pravico ogleda in pregleda ponujene mehanizacije in kamionov.
Naročnik je v obrazec ponudbe (8. in 9. stran razpisne dokumentacije), in sicer v zadnji odstavek 2. točke (Obseg del) navedel vso potrebno mehanizacijo, ki so jo morali ponuditi ponudniki in med le-to zahteval tudi mobilni drobilec kapacitete 40m3/h in mobilno dvokrovno sejalnico kapacitete cca. 40m3/h za pridobivanje zahtevane frakcije od 4 do 32 mm.
Kot izhaja iz predhodno navedenega, je naročnik v razpisno dokumentacijo vključil tudi prilogo št. 1 (seznam gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, ki bodo uporabljena za izvedbo javnega naročil), kamor so morali ponudniki za ponujeno mehanizacijo in transportna sredstva vpisati tip, kapaciteto, leto proizvodnje, lastništvo (z DA ali z NE) in lokacijo ponujene opreme. Pregled priloge št. 1, ki jo je predložil izbrani ponudnik pokaže, da je le-ta v seznam vpisal (vso z razpisno dokumentacijo zahtevano) gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva, ki bodo uporabljena za izvedbo javnega naročila, z vsemi zahtevanimi podatki. Iz predmetnega seznama izhaja, da je izbrani ponudnik (med drugim) ponudil tudi mobilno dvokrovno sejalnico in mobilni drobilec. Za oba stroja je izbrani ponudnik predložil tudi računa (za mobilno dvokrovno sejalnico račun, z dne 12.03.2003 in za mobilni drobilec račun, z dne 09.09.2004), iz katerih jasno izhaja leto izdelave obeh ponujenih gradbenih strojev. Hkrati je izbrani ponudnik za sporna oba stroja priložil tudi fotografiji. Iz pregleda dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik, tekom obravnavanega postopka, nobenemu izmed sodelujočih ponudnikov ni postavil nobenih dodatnih zahtev v zvezi z zgoraj naštetimi (in s strani ponudnikov predloženimi) prilogami (kot izhaja iz zapisnika, z dne 17.03.2005, se je naročnik sicer odločil ogledati drobilec, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, pa je to možnost kasneje opustil), kar pomeni, da se je očitno zanesel na podane podatke o ponujeni mehanizaciji, ki sta mu jih posredovala vlagatelj in izbrani ponudnik. ZJN-1 od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke in/ali informacije, ki so mu jih predložili ponudniki v svojih ponudbah, sodi namreč v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero pa ZJN-1 ne posega. Ker ZJN-1 torej od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija ne more naložiti takšne dolžnosti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljev očitek, ki se nanaša na (ne)pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil transparentnih, verodostojnih in strokovno tehničnih podatkov o osebi, ki naj bi pokrivala področje tehničnega vodje pridobivanja tehničnega kamna v pridobivalnem prostoru naročnika na Blatih.
Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da naročnik vanjo ni vključil zahteve, da morajo ponudniki predložiti podatke o osebi, ki naj bi pokrivala področje tehničnega vodje pridobivanja tehničnega kamna v pridobivalnem prostoru naročnika na Blatih (naročnik je namreč tozadevno v razpisni dokumentaciji, in sicer v 7. členu vzorca pogodbe sam imenoval (svojega) tehničnega vodjo del, kateri bo hkrati odgovoren tudi za koordinacijo pogodbenih obveznosti).
Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik v zvezi s kadri od ponudnikov zahteval le "navedbo strokovnih kadrov po kvalifikacijski strukturi za izvedbo predmetnega javnega naročila" (v 2. alinei podtočke i) 2.10.1. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), ponudniki pa so morali v 7. člen vzorca pogodbe vpisati tudi odgovornega vodjo del. Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika je le-ta v svojo ponudbo predložil dokument- "organizacijsko shemo izobrazbene in strokovne kvalifikacije zaposlenih", z navedbo 24 delavcev (vsi navedeni delavci so zaposleni pri izbranemu ponudniku), ki bodo sodelovali pri delih, ki so predmet obravnavanega javnega naročila. Izbrani ponudnik pa je, z navedbo odgovornega vodje del, izpolnil tudi 7. člen vzorca pogodbe.
Ker je izbrani ponudnik v celoti sledil vsem naročnikovim zahtevam, ki jih je le-ta postavil v zvezi s kadri in ker od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, je bilo potrebno obravnavani očitek zavrniti.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da v odločitvi o oddaji naročila in v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni navedel pravnega pouka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 podrobno ne pojasnjuje vsebine odločitve o izbiri, določa le, da mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge za le-to ter da mora naročnik o svoji odločitvi obvestiti ponudnike (prvi odstavek 78. člena ZJN-1). Obvezna vsebina dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila pa je določena v drugem odstavku 78. člena ZJN-1 in mora vsebovati razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Ker torej ZJN-1 med sestavinami odločitve o oddaji naročila in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ne navaja pravnega pouka (čeprav je zagotovo primerno, če naročnik v obeh dokumentih pouči ponudnike (tudi) o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo), je bilo potrebno ugotoviti, da predmetni očitek ni utemeljen. Sicer pa je vlagatelj (kot pravilno ugotavlja tudi sam) v zakonitem roku vložil zahtevo za dodatno obrazložite odločitve o oddaji naročila, po prejemu le-te pa (tudi) pravočasno vložil zahtevek za revizijo.

Kar zadeva vlagateljev očitek, da od naročnika ni prejel končnega poročila o oddaji predmetnega javnega naročila (s čimer naj bi naročnik prekršil ZJN-1), je potrebno ugotoviti, da končnega poročila o oddaji naročila iz 79. člena ZJN-1 naročnik ni dolžan pošiljati ponudnikom, temveč je del naročnikove interne dokumentacije o oddaji konkretnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje
javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Upoštevaje določilo petega odstavka 22. člena ZRPJN morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik do sprejema odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, ni specificiral oziroma natančneje opredelil stroškov, katerih povračilo zahteva. Glede na navedeno je potrebno naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.05.2005

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o., Trg revolucije 12, Trbovlje
- Pavčnik d.o.o., Nizke gradnje, transport in storitve, Partizanska cesta 59, Dol pri Hrastniku
- AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3, Laško
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran