018-152/2005 Oš Koroški jeklarji

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodela, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za opremo kuhinje- pomivalni stroj in parno konvekcijska pečica in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Saksida, d.o.o., Na produ 28, Bresternica, ki ga zastopa odvetnik Željko Leljak, Partizanska cesta 20, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Oš Koroški jeklarji, Javornik 35, Ravne na Koroškem, ki ga zastopa odvetnik mag. Dominik Grešovnik, Prežihova 2, Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.05.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže kot nepravočasen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj je naročniku dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 67.320,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na podlagi zahtevka za izvedbo postopka javnih naročil male vrednosti, z dne 16.11.2004, pričel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za opremo kuhinje- pomivalni stroj in parno konvekcijska pečica.

Dne 28.02.2005 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, iz katerega izhaja, da se le-to odda ponudniku SEGON, šket Klemen s.p., Goričica 13, šentjur (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz prejemne štampiljke, odtisnjene na fotokopiji izvoda obvestila, ki je bil poslan vlagatelju, je razvidno, da je slednji obvestilo prejel dne 03.03.2005, kar je ugotovil tudi naročnik, in česar vlagatelj v svojih vlogah ni prerekal.

Z vlogo, datirano z dnem 18.03.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila.

Naročnik je z dokumentom, datiranim z dnem 06.04.2005, vlagatelju posredoval obrazložitev oddaje javnega naročila.

Z vlogo, z dne 15.04.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem pojasnjuje potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti, navaja pa tudi več kršitev, do katerih naj bi prišlo v postopku. Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi s tem, da se v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila, naročniku pa naj se naloži tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Vlagatelj v postopek priglaša stroške plačila takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, ter stroške "sestave revizije", v protivrednosti 500 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 03.05.2005, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil oziroma zavrgel, vlagatelju pa je naložil tudi plačilo stroškov revizijskega postopka v višini 87.516,00 SIT. V svojem sklepu naročnik opozarja, da je vlagatelja o oddaji javnega naročila obvestil z obvestilom, z dne 28.02.2005, ki ga je vlagatelj prejel dne 03.03.2005. Naročnik dalje navaja, da prejem obrazloženega obvestila ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, zahtevek za revizijo vloži v roku desetih dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila, lahko pa zahteva obrazloženo obvestilo in nato vloži zahtevek za revizijo. Naročnik pojasnjuje, da je zahtevo za obrazloženo obvestilo prejel dne 22.03.2005, rok za vložitev takšne zahteve pa je potekel dne 11.03.2005. Ker gre za zakonski procesni rok, ki ga ni mogoče podaljševati, je vložnik s tem, ko je zamudil rok za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila, izgubil tudi pravico do vložitve zahtevka za revizijo, ki posledično ni več dopusten. Vlagatelj tudi ni bil prikrajšan za pravno varstvo zaradi dejstva, da ga naročnik ni opozoril na možnost zahteve za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je izključno iz razloga korektnosti nadaljnjega poslovanja v neformalni obliki odgovoril na vlagateljevo, sicer prepozno, zahtevo za dodatno obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila. V nadaljevanju sklepa se naročnik opredeljuje do vlagateljevih navedb o kršitvah, do katerih naj bi prišlo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ob tem navaja, da bi bil vlagatelj zahtevek tudi v primeru, če bi bil pravočasen, neutemeljen.
Naročnik je s sklepom vlagatelju naložil tudi plačilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v protivrednosti 100 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za pregled dokumentacije, posvet, mnenje dne 25.04.2005 (1 ura), v protivrednosti 500 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za sestavo odgovora na zahtevek za revizijo, v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za končno poročilo stranki, ter v protivrednosti 13 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za materialne stroške, vse povečano za 20% DDV, kar skupno znaša 87.516,00 SIT.

Vlagatelj je na naročnika dne 06.05.2005 naslovil obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V njem poudarja tudi, da je zahtevek za revizijo vložil skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), v zakonsko določenem roku deset dni od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Glede na izrecno zakonsko določilo je rok za vložitev zahtevka za revizijo namreč pričel teči z dnem vlagateljevega prejema obrazloženega obvestila, ki ga je ta prejel dne 08.04.2005, in ne z dnem prejema prej poslanega neobrazloženega obvestila. Vlagatelj v nadaljevanju obvestila podaja tudi dodatno obrazložitev svojih stališč do predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, pred morebitno vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo, najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo pravočasen, saj je pravočasnost zahtevka ena izmed procesnih predpostavk revizijskega postopka.

Iz določil prvega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Iz določil drugega odstavka 78. člena ZJN-1 dalje izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

Iz določil prvega odstavka 23. člena ZRPJN izhaja, da Državna revizijska komisija s sklepom zavrže zahtevek za revizijo v primeru, ko je zahtevek za revizijo oziroma obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vloženo nepravočasno.

Z vpogledom v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti gre ugotoviti, da je vlagatelj naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti prejel dne 03.03.2005. Tega dne je, skladno s citiranimi določili ZRPJN in ZJN-1, pričel teči tudi rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki je potekel dne 13.03.2005, oziroma rok za podajo zahteve za izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila, ki je potekel dne 11.03.2005. Z vpogledom v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti gre hkrati ugotoviti, da vlagatelj znotraj omenjenih rokov na naročnika ni naslovil niti zahtevka za revizijo, niti zahteve za izdajo obrazloženega obvestila. V posledici tega dejstva je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila postala pravnomočna, v revizijskem postopku pa je ni več mogoče uspešno izpodbijati. Vlagatelj je po nastopu pravnomočnosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti, in sicer z vlogo, z dne 18.03.2005, na naročnika naslovil zahtevo za obrazloženo obvestilo. Naročnik slednjega, zaradi dejstva, da je bila njegova odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti že pravnomočna, ni bil dolžan izdati; zgolj dejstvo, da je vlagatelju kljub temu posredoval dokument, poimenovan "Obrazložitev oddaje javnega naročila", pa na pravnomočnost njegove odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti, ki je že nastopila, nima vpliva.

Skladno z zapisanim gre opozoriti tudi na vlagateljevo napačno interpretiranje določil drugega odstavka 78. člena ZJN-1, ki se nanašajo na rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru podane zahteve za obrazloženo obvestilo. Slednjih namreč ni mogoče izvzeti iz konteksta preostalih določil istega odstavka 78. člena ZJN-1, ki izrecno določajo, da se zahteva za obrazloženo obvestilo "lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika". Iz pravilne razlage omenjenih določil ZJN-1 torej izhaja, da teče rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila le v primeru, če je bila zahteva za obrazloženo obvestilo podana v zakonskem roku, v nasprotnem primeru pa teče rok za vložitev zahtevka za revizijo od dne prejema naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila.

V konkretnem primeru gre ugotoviti, da vlagatelj zahteve za obrazloženo obvestilo ni podal v zakonskem roku osmih dni od dne prejema naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti, zaradi česar je tekel rok za vložitev zahtevka za revizijo od dne prejema naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti, iztekel pa se je, kot že zapisano, 13.03.2005. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo na naročnika naslovil šele z vlogo, z dne 15.04.2005, je bil slednji vložen nepravočasno, kot takšnega pa ga je, skladno z določili prve alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, potrebno zavreči.

Državna revizijska komisija, ob upoštevanju naročnikove odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo, na tem mestu naročnika opozarja, da zahtevka za revizijo v istem delu ni mogoče hkrati zavrniti in zavreči; naročnik je do meritorne obravnave zahtevka za revizijo namreč upravičen le v primeru, če so za takšno obravnavo izpolnjene vse procesne predpostavke, med katere sodi, kot že navedeno, tudi pravočasnost zahtevka za revizijo. Ker je naročnik tudi sam ugotovil, da je bil zahtevek za revizijo vložen nepravočasno, ga je bil dolžan kot nepravočasnega zavreči, za njegovo vsebinsko obravnavo pa ni imel podlage. Ne glede na zapisano pa Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo ni vrnila v ponovno odločanje naročniku, z namenom oblikovanja ustreznega izreka njegovega sklepa, saj to ne bi bilo skladno z načeloma hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka; naročnik namreč v postopku ponovljenega odločanja o zahtevku za revizijo ne bi mogel sprejeti drugačne odločitve, kot je odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, vlagatelj pa v pravici do pravnega sredstva zoper takšno odločitev ni bil prikrajšan.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer stroške plačila takse za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, ter stroške "sestave revizije", v protivrednosti 500 točk po Odvetniški tarifi.

Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili četrtega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je v postopek priglasil naslednje stroške:
- v protivrednosti 100 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za pregled dokumentacije, posvet, mnenje dne 25.04.2005 (1 ura), povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 13.200,00 SIT,
- v protivrednosti 500 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za sestavo odgovora na zahtevek za revizijo, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 66.000,00 SIT,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za končno poročilo stranki, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT,
- v protivrednosti 13 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za materialne stroške, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 1.716,00 SIT.

Državna revizijska komisija naročniku, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, kot potrebne stroške, nastale z revizijo, priznava naslednje stroške:
- v protivrednosti 500 točk po veljavni Odvetniški tarifi, za sestavo odgovora na zahtevek za revizijo, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 66.000,00 SIT,
- v protivrednosti 10 točk po veljavni Odvetniški tarifi (2% od vrednosti 500 točk), za materialne stroške, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 1.320,00 SIT.

Skupno Državna revizijska komisija naročniku priznava stroške v višini 67.320,00 SIT, ki jih je vlagatelj dolžan povrniti naročniku v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva naročnika se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 24.05.2005

Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
Član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnik mag. Dominik Grešovnik, Prežihova 2, Ravne na Koroškem,
- Odvetnik Željko Leljak, Partizanska cesta 20, Maribor,
- SEGON, šket Klemen s.p., Goričica 13, šentjur,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran