018-111/2005 SSSV

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za opravljanje strokovnih nalog varovanja zdravja pri delu - določitev pooblaščenega zdravnika ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo ponudnik ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Lea Trpin, Komenskega 16, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.04.2005

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 03.01.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za opravljanje strokovnih nalog varovanja zdravja pri delu - določitev pooblaščenega zdravnika, št. 501-2/2004, ter k oddaji ponudb povabil šest ponudnikov. Naročnik je do roka za oddajo ponudb prejel dve ponudbi.

Naročnik je dne 28.01.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 501-2/2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral vlagatelja.

Naročnik je dne 03.03.2005 ponovno izdal obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 501-2/2004, s katerim je odločil, da se javno naročilo ne odda. Iz obrazložitve obvestila izhaja, da se ponudba vlagatelja kot nepravilna izloči iz nadaljnje obravnave in hkrati, da je ponudba drugega ponudnika nesprejemljiva, saj ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.03.2005, zoper odločitev naročnika, da se javno naročilo ne odda in predlaga, da naročnik ponovno oceni prispele ponudbe in svojo odločitev spremeni tako, da ponudbo vlagatelja sprejme. Vlagatelj v vlogi navaja, da je njegova ponudba pravilna ter da je bila razpisna dokumentacija naročnika nejasna. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je s sklepom, št. 501-2/2004, z dne 30.03.2005, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja razloge zakaj je ponudbo vlagatelja štel za nepravilno, ter hkrati poudarja, da so navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije (v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN) prepozne. Naročnik vlagatelju zahtevka za revizijo ni priznal priglašenih stroškov.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 31.03.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj priglaša tudi stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 06.04.2005 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije in po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija na podlagi 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04, v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot izhaja iz navedb vlagatelja in naročnika je v obravnavanem primeru spor med strankama nastal, ker je naročnik dne 03.03.2005 z novim obvestilom o oddaji javnega naročila male vrednosti ponudnikom sporočil, da se predmetno javno naročilo ne odda, kljub temu, da je bil vlagatelj z obvestilom o oddaji javnega naročila male vrednosti, z dne 28.01.2005, obveščen, da je izbran kot najugodnejši ponudnik.

Državna revizijska komisija je morala ob upoštevanju zgoraj opisane situacije uvodoma ugotoviti, ali gre v predmetni zadevi za spor, o katerem je pristojna odločati oziroma ali je v obravnavanem primeru vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku. Vprašanje o tem, ali obravnavana zadeva sodi v pristojnost Državne revizijske komisije je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti (18. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

Meje odločanja Državne revizijske komisije v postopku pravnega varstva ponudnikov in javnega interesa, so določene s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil. Oddajo javnih naročil urejata (le) ZRPJN in ZJN-1.

V obravnavanem primeru so relevantne predvsem vse tiste določbe ZJN-1, ki se nanašajo na formalni zaključek postopka oddaje javnega naročila.
ZJN-1 v prvem odstavku 78. člena določa, da mora naročnik o svoji odločitvi o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti obvestiti vse ponudnike. V drugem odstavku 78. člena ZJN-1 je določeno, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, najkasneje v roku osmih dni od dneva prejetja pisnega odpravka odločitve naročnika od naročnika zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Iz navedene določbe izhaja tudi, da začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja. ZRPJN pa v prvem odstavku 12. člena določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, pri čemer je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.
Vsi roki iz prejšnjega odstavka so prekluzivni, kar pomeni, da po njihovem poteku, posameznega z zakonom določenega dejanja (vezanega na ta rok) ni več mogoče opraviti ter da postane odločitev naročnika, sprejeta v postopku oddaje javnega naročila, pravnomočna. Pravnomočna odločitev pa veže vse stranke v postopku oddaje javnega naročila, saj je z zahtevkom za revizijo ni več mogoče izpodbijati. Navedeno velja tudi za odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika.
Z nastopom pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti je torej postopek oddaje javnega naročila v smislu določil ZJN-1 formalno končan.

Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da je bil vlagatelj s obvestilom o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 501-2/2004, z dne 28.01.2005, pravnomočno izbran kot najugodnejši ponudnik. Navedeno dejstvo med strankama v tem postopku ni sporno. Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč izhaja, da po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 501-2/2004, z dne 28.01.2005, nihče od sodelujočih ponudnikov v okviru zakonsko določenih rokov ni zahteval obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila (s čimer bi bila pravnomočnost navedenega sklepa odložena), niti ni bil zoper navedeni sklep v zakonsko določenem roku vložen zahtevek za revizijo, ki bi v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN zadržal postopek oddaje predmetnega javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije.
Državna revizijska komisija navaja, da je skrajni možni rok za vložitev zahtevka za revizijo potrebno računati od dneva, ko je izvod naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila male vrednosti vročen tistemu od sodelujočih ponudnikov, kateremu je vročen nazadnje. V obravnavanem primeru pa je iz povratnic v predloženi dokumentaciji o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 501-2/2004, z dne 28.01.2005 vročeno vsem sodelujočim dne 31.01.2005. Pravnomočnost navedenega obvestila je tako nastopila dne 10.02.2005, to je z dnem, ko je v skladu s pravili iz 111. člena ZPP pretekel deset-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN.
Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila formalno končan z dnem, ko je postalo obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 501-2/2004, z dne 28.01.2005, pravnomočno.
Glede na zapisano je potrebno ugotoviti, da je spor med strankama v tem postopku nastal šele po tem, ko je bilo obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti že pravnomočno. Izpodbijane odločitve naročnika tako ni mogoče obravnavati kot eno izmed dejanj, ki jih ureja ZJN-1 v postopku oddaje javnega naročila, zato Državna revizijska komisija ni pristojna za njeno razsojanje.

Državna revizijska komisija se je v obravnavanem primeru morala izreči za nepristojno, vlagateljev zahtevek za revizijo pa kot nedopusten zavreči. Na tem mestu velja v zvezi z zahtevkom vlagatelja (da naj se spremeni odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, z dne 03.03.2005) poudariti, da v ZJN-1 ni najti niti pravne podlage za izdajo obvestila o oddaji javnega naročila male vrednosti, z dne 03.03.2005, niti pravne podlage za razveljavitev tega obvestila.

V obravnavani zadevi ne gre za spor, ki bi se nanašal na eno izmed faz postopka oddaje javnega naročila v smislu določil ZJN-1, temveč za spor, ki sodi že v izvedbeno fazo javnega naročila. Odločanje o sporih, ki se ne nanašajo na sam postopek oddaje javnega naročila oziroma, ki so nastali šele po pravnomočni odločitvi o oddaji javnega naročila (odločanje o morebitni dolžnosti sklenitve pogodbe na podlagi pravnomočnega sklepa o oddaji javnega naročila in/ali o odškodninski odgovornosti za takšno opustitev), pa ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije, temveč je zanje pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Ker Državna revizijska komisija ni pristojna za odločanje o tožbenem zahtevku, ni pristojna niti za odločanje o zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20.04.2005

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnica Lea Trpin, Komenskega 16, Ljubljana
- Republika Slovenija, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran