018-097/2005 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za: "DEFIBRILATOR ZA SRCE - 4 KOMADI" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje A FORM d.o.o., Dunajska 51, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca", Ulica padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 13.04.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, št. 270-33/04, z dne 03.11.2004, o izvedbi javnega naročila male vrednosti za "DEFIBRILATOR ZA SRCE - 4 KOMADI". Naročnik je za oddajo predmetnega javnega naročila povabil k oddaji ponudbe ponudnike, in sicer: vlagatelja, GORENJE GTI, d.o.o. Velenje in MEDISTAR d.o.o., Ljubljana.

Iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 270-33/04, z dne 11.02.2005, izhaja, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje MEDISTAR d.o.o., Ljubljana.

Vlagatelj je dne 18.02.2005, skladno z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1), od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dokumentom, št. 270-33/04-9, z dne 22.02.2005.

Vlagatelj je dne 03.03.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem nasprotuje odločitvi naročnika, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno. Vlagatelj navaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil, ker je le-ta priložil nepravilno opremljeno bianco menico (izpolnjen menični blanket) in sicer je na meničnem blanketu izpolnil znesek v višini 10% ponudbene vrednosti. Vlagatelj je mnenja, da kljub izpolnjenemu meničnemu blanketu vsebinsko ni kršil zakona oz. v katerem koli pomenu oškodoval naročnika, saj tudi v primeru, da bi se naročnik odločil unovčiti menični blanket, bi ga lahko unovčil v maksimalnem znesku, katerega določa Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj (Uradni list RS št. 25/04 in 87/04; v nadaljevanju: Pravilnik), s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila in katerega je tudi sam naročnik zapisal v menični izjavi "pooblaščamo Splošno bolnišnico "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, da izpolni bianco menico do 10% pogodbene vrednosti ...".
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da določilo na menični izjavi "ob vsakokratnem unovčenju menice se zavezujemo, da bomo za vsakokratno unovčeno menico s strani naročnika, nadomestili z novo menico" ni smiselno, saj se menica za zavarovanje resnosti ponudbe vnovči samo enkrat in to samo v primeru, če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti ter v primeru, da sicer uspe na javnem razpisu, vendar zavrne podpis pogodbe (oziroma je ne podpiše v roku) ali ne predloži bančne garancije za dobro izvedbo posla. Po mnenju vlagatelja bi bilo nesmiselno tudi, da bi v primerih, določenih v menični izjavi, naročnik unovčil bianco menico v manjšem znesku, kot je določen v menični izjavi, torej manj od 10% pogodbene vrednosti. Vlagatelj tako meni, da je njegov zahtevek za revizijo utemeljen ter predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, vlagateljevo ponudbo oceni kot pravilno in po ponovni oceni vseh prispelih ponudb, izbere najugodnejšega ponudnika, vlagatelju pa prizna stroške takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 270-33/04, z dne 09.03.2005, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel iz razloga, ker vlagatelj naj ne bi izkazal aktivne legitimacije. Vlagatelj je dne 05.10.2004, na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, kateri je le-ta ugodila in razveljavila sklep naročnika o zavrženju, št. 270-33/04-12, z dne 09.03.2005 ter naročniku naložila, da mora odločiti o zahtevku za revizijo skladno s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št. 270-33/04-16, z dne 18.03.2005, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja in v zvezi s tem navaja, da je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno zaradi nepravilne ponudbene dokumentacije. Naročnik navaja, da je vlagatelj v nasprotju z določili Povabila k oddaji ponudbe menični izjavi in pooblastilu za vnovčenje priložil izpolnjen menični blanket. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji kot zahtevana vsebina ponudbe določena tudi Menična izjava, ki jo ponudnik izpolni, podpiše in žigosa ter ji priloži bianco menico. Menično poslovanje ureja Zakon o menici (Uradni list RS, št. 104/46, s spremembami in dopolnitvami). Menica je obligacijski vrednostni papir, ki ima tudi funkcijo instrumenta zavarovanja. Za bianco menico se šteje vsaka menica, ki nima izpolnjenih vseh bistvenih sestavnih delov. Sprejemajo se menice, ki vsebujejo le podpis in žig izdajatelja, vse bistvene sestavine pa izpolnijo le takrat, če prodajalec odstopi od ponudbe. Najpomembnejše pri bianco menici je, da ima upnik pooblastilo za izpolnitev tistih delov menice, ki niso izpolnjeni. Naročnik navaja, da je vlagatelj v nasprotju z navodili naročnika sam izpolnil znesek na meničnem blanketu in sicer z zneskom v višini 10% ponudbene vrednosti, kar pomeni, da je ravnal v nasprotju z zapisanim na menični izjavi, iz katere izhaja zahteva po izdaji pooblastila naročniku za izpolnitev bianco menice do višine 10% ponudbene vrednosti.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.03.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom, z dne 25.03.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je določilo naročnika na menični izjavi "ob vsakokratnem unovčenju menice se zavezujemo, da bomo za vsakokratno unovčeno menico s strani naročnika, nadomestili z novo menico" nesmiselno, saj se bianko menica za zavarovanje resnosti ponudbe vnovči samo enkrat in pod pogoji, "če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti ter v primeru, da sicer uspe na javnem razpisu, vendar zavrne podpis pogodbe (oziroma je ne podpiše v roku) ali ne predloži bančne garancije za dobro izvedbo posla", Državna revizijska komisija opozarja na 12. člen ZRPJN, ki v prvem in petem odstavku določata:
" (1) Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.
(5) Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.".
V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Ta določba predstavlja zagotovitev izvedbe načela hitrosti (drugi odstavek 3. člena ZRPJN) ter načela učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) pri postopkih oddaje javnih naročil in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. To pravilo torej omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, kadar bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Vlagateljeva predmetna navedba se nanaša na določitev zahtev v Menični izjavi, v Povabilu k oddaji ponudb naročnika in je bila vlagatelju znana ves čas postopka oddaje javnega naročila. Če se torej vlagatelj ni strinjal s tako zahtevano Menično izjavo, določeno v razpisni dokumentaciji, bi moral zoper domnevno kršitev vložiti zahtevek za revizijo takoj po pregledu Povabila k oddaji ponudb, najkasneje pa do naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v zvezi z navedbo vlagatelja, da se lahko menica za zavarovanje resnosti ponudbe vnovči samo enkrat in to samo v primeru, če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti ter v primeru, da sicer uspe na javnem razpisu, vendar zavrne podpis pogodbe (oziroma je ne podpiše v roku) ali ne predloži bančne garancije za dobro izvedbo posla, vložen prepozno, zato ga v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Državna revizijska komisija v fazi po oddaji predmetnega javnega naročila tako ne more več presojati utemeljenosti umestitve predmetnega določila v razpisno dokumentacijo niti smiselnosti postavljenega določila, temveč lahko presoja le, ali je vlagatelj predmetno zahtevo izpolnil na način, kot jo je v razpisni dokumentaciji določil naročnik. Državna revizijska komisija je tako pri presoji utemeljenosti vlagateljeve navedbe, da je naročnik neupravičeno zavrnil ponudbo vlagatelja, ker naj bi le-ta priložil nepravilno opremljeno bianko menico (izpolnjen menični blanket), morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem, ko je ponudbo vlagatelja označil za nepravilno glede na svojo razpisno dokumentacijo, ravnal v skladu z določbami ZJN-1 ter njegovih podzakonskih aktov. Državna revizijska komisija poudarja, da morajo tako naročniki kot ponudniki pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila in zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je potrebno upoštevati, da so ti postopki formalni in strogi z namenom zagotoviti enakopravni položaj vsem zainteresiranim ponudnikom in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika.

Naročnik je v Povabilu k oddaji ponudbe določil, da mora ponudba, poleg z zakonom določenih dokumentov vsebovati tudi: "..Menično izjavo, ki jo ponudnik izpolni, podpiše in žigosa (vzorec priložen) ter ji priloži bianco menico.". Iz dokumenta Menična izjava (pooblastilo za izpolnitev bianko menice), priloženega s strani naročnika v Povabilu k oddaji ponudb izhaja: "Pooblaščamo Splošno bolnišnico "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, da izpolni bianco menico do višine 10 odstotkov pogodbene vrednosti kot tudi, da izpolni vse potrebne sestavne dele bianco menice, ki niso izpolnjeni in menico uporabi za poplačilo v primeru:
a) če umaknemo ali spremenimo ponudbo v času njene veljavnosti
b) če uspemo v javnem razpisu in:
- zavrnemo podpis pogodbe oziroma je ne podpišemo v roku
- ne predložimo ali zavrnemo predložitev bančne garancije za dobro izvedbo posla v
skladu z določili Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.".
Z vpogledom v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta v njej predložil Menično izjavo, ki jo je izpolnil z svojimi podatki in navedel pooblaščeno osebo, jo je tudi podpisal in žigosal na način, kot je zahteval naročnik. Vendar pa je poleg Menične izjave vlagatelj predložil tudi vzorec menice, na kateri je podan podpis ter žig vlagatelja in na roko zapisan znesek v višini 643.968,00 SIT. Državna revizijska komisija ob tem poudarja, da je glavna značilnost bianko menice v tem, da upnik sam izpolni listino o dolgu v svojo korist. Dolžnik, ki izda menico, torej ne izpolni sam blanketa, temveč prenese pravico do izpolnitve meničnega blanketa na upnika s pooblastilom, da ga le-ta na podlagi blanketa lahko menično zadolži. Pri izstavitvi bianko menice gre za posebno pravno razmerje med strankami, ki se sklene s posebnimi pogoji, le-ti pa so zajeti v pooblastilu, katerega bistveno določilo je, da se menica izpolni kasneje. Glede na to, da je naročnik v Menični izjavi jasno opredelil, da ponudniki z izpolnjeno Menično izjavo dajejo pooblastilo naročniku "â??da izpolni bianco menico do višine 10 odstotkov pogodbene vrednosti kot tudi, da izpolni vse potrebne sestavne dele bianco menice, ki niso izpolnjeni in menico uporabi za poplačiloâ??", Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tem, ko je v svoji ponudbi predložil izpolnjeno menico, ni izpolnil zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji in s tem ravnal tudi v nasprotju z določili Povabila k oddaji ponudbe. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z lastno razpisno dokumentacijo ter določili ZJN-1 iz razlogov, ki jih navaja vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo, zato te navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.04.2005
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca", Ulica padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici
- A FORM d.o.o., Dunajska 51, Ljubljana
- MEDISTAR d.o.o., Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran