018-075/2005 DARS d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, predsednika dr. Aleksija Mužine kot poročevalca in člana Francija Kodele kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dokončno premoženjsko-pravno ureditev na hitri cesti 2b, na AC Slivnica - Ptujska cesta, na deviaciji Vodole I in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila S&S Consulting pravno svetovanje Aleksander NikiÄ" s.p., Pot za Bistrico 56, Zaboršt, Domžale in odvetnik Iztok šubara, Ulica 1. junija 35, Trbovlje, ki ju zastopa odvetnik Marko Rajčevič, Miklošičeva 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje, izpostava Ljubljana, Dunajska 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.3.2005

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS št. 53/2004 pod št. objave Ob-12588/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 16.6.2004 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. S sklepom o oddaji javnega naročila št. 402-26/04-RPP-LM/548 z dne 16.11.2004 je naročnik ponudnike obvestil, da je v vseh treh sklopih kot najugodnejšega ponudnika izbral ZIM d.o.o., Slovenska ulica 40, Maribor ter da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, in sicer z obrazložitvijo, da vlagatelj ni izkazal referenc za istovrstna dela.

Vlagatelj je dne 17.12.2004 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navajal, da je po prejemu sklepa o oddaji javnega naročila dne 25.11.2004 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, vendar naročnik v roku, ki je določen v 78. členu Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), na to zahtevo ni odgovoril, saj vlagatelj do vložitve zahtevka za revizijo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ni prejel. Vlagatelj je tudi zatrjeval, da so predložene reference v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je predlagal, da se ugotovi bistvena kršitev 78. člena ZJN-1, da se sklep o oddaji javnega naročila razveljavi in naročniku naloži, da ponovi postopek izbire izmed predloženih ponudb.

Državna revizijska komisija je na podlagi vloženega zahtevka za revizijo dne 27.1.2005 izdala sklep št. 018-20/05-35-220, s katerim je zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na ugotovitev kršitve 78. člena ZJN-1, ugodila in ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dolžan nemudoma izdati dodatno obrazložitev ter vlagatelju v nadaljevanju postopka omogočiti uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva.

Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 2.2.2005. V dodatni obrazložitvi naročnik navaja, da vlagatelj ni izkazal referenc za istovrstna dela, ki so predmet tega razpisa in pogoj za priznanje kadrovske sposobnosti. Vlagatelj je v popisu del navedel, da je izvedel dela priprave in izvedbe postopkov za pridobitev dokumentacije za pridobivanje in zemljiškoknjižno urejanje več poslovnih in stanovanjskih objektov, v odgovoru na poziv za pojasnilo referenc pa je navedel, da predložena referenca pokriva vse zahteve iz razpisne dokumentacije in točke 9.1 razpisnih pogojev. Naročnik ugotavlja, da gre pri tej navedbi za nedopustno dopolnjevanje ponudbe in da navedbe vlagatelja v pojasnilu ne ustrezajo dejanskemu stanju, saj predložena referenca ustreza razpisanim delom le v 1., 2. in 7. alinei točke 9.1 razpisnih pogojev, ne pa tudi ostalim alineam te točke, zaradi česar je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve o oddaji naročila dne 10.2.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo naročnika, da ni izkazal referenc za istovrstna dela oz. da je bilo pojasnilo, ki ga je dal na zahtevo komisije, nedopustno dopolnjevanje ponudbe. Vlagatelj poudarja, da naročnik nikjer ni ugotovil, katerih konkretnih postavk predmeta javnega naročila predložena referenca ne obsega. Naročnik je le pavšalno ugotovil, da referenca ni pravilna, ni pa navedel, zakaj referenca ne pokriva vseh alinei iz točke 9.1 razpisnih pogojev. Vlagatelj navaja, da je izdana referenca tudi v skladu z dodatkom št.1 k razpisni dokumentaciji v postopku oddaje javnega naročila za opravljanje storitev izvedbe postopkov pridobitve nepremičnin za AC Črnivec (Peračica) - Podtabor. Vlagatelj je po vsebini enako referenco predložil tudi v nekaterih drugih postopkih, kjer naročnik ni imel nobenih pripomb, zato bi moral naročnik pri presojanju veljavnosti podanih referenc upoštevati takrat dano pojasnilo, ki je veljavno tudi v tem primeru, ter ugotoviti skladnost referenc z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navedba naročnika, da referenca ne vsebuje določenih alinei, npr. zbiranja podatkov o postopkih denacionalizacije, izdelave in predložitve terminskega plana črpanja denarnih sredstev za odškodnine naročniku ter sklenitve pogodb oz. aneksov v skladu s 97. členom Zakona o graditvi objektov, po mnenju vlagatelja vodi v diskriminacijo ponudb naročnikov, nasprotuje že danim pojasnilom naročnika ter je v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-1. Naročnikova razlaga v tem postopku pomeni, da lahko reference izda samo naročnik, saj je naročnik med dela vključil opravila, ki jih lahko opravljajo le osebe, ki so že poslovale z naročnikom, ali osebe, ki so izvajale javna pooblastila. Vlagatelj meni, da je naročnik samovoljno priredil razlago razpisnih pogojev in da referenc ni vrednotil na način, ki je bil določen v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je za njegovo po vsebini enako ponudbo tudi Državna revizijska komisija večkrat ugotovila, da je ni mogoče šteti za nepravilno, in poudarja, da njegovega pojasnila ni mogoče šteti za nedovoljeno dopolnjevanje ponudbe, lahko pa bi šteli ravnanje naročnika kot nedovoljeno dodatno postavljanje pogojev po odpiranju ponudb.
Vlagatelj tudi navaja, da dopisa za pojasnitev referenc ni štel za del razpisne dokumentacije, ker ni bil poslan in podpisan s strani naročnika. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil, da bo Cveto Gregorc oseba, ki bo v njegovem imenu komunicirala s ponudniki, niti ni v razpisni dokumentaciji določil dela komisije, ki bo vodila postopek oddaje javnega naročila. Glede na to je vlagatelj zahteval, da komunikacija med njim in naročnikom poteka v formalni obliki. Vlagatelj tako meni, da s strani naročnika ni prejel nobenega dokumenta, ki bi ga bilo mogoče šteti kot del razpisne dokumentacije in bi lahko naročnik na njegovi podlagi sprejel kakršnokoli odločitev. Vlagatelj nadaljuje, da je z dopisom z dne 13.10.2004 obvestil naročnika, da mu zahteva predsednika komisije ni razumljiva, zato ga je prosil za pojasnilo, ki ga ni prejel. Kljub temu je vlagatelj naročniku dal pojasnilo, ki je omejeno z dejstvom, da Cveto Gregorc ni obrazložil, na kakšen način naj specificira, v katerih postavkah iz točke 9.1 razpisnih pogojev so zajete njegove reference. Vlagatelj je takrat navedel, da so predložene reference v skladu z razpisno dokumentacijo in veljavnim pojasnilom naročnika pri javnem naročilu za opravljanje storitev izvedbe postopkov pridobitve nepremičnin za AC Črnivec (Peračica) - Podtabor. Vlagatelj še navaja, da je naročnika opozoril, da v nekaterih drugih postopkih oddaje javnih naročil sploh ne zahteva več predložitve referenc ponudnikov, zato je zahteva naročnika za dodatno pojasnjevanje referenc nenavadna. Vlagatelj se sklicuje tudi na sklep Državne revizijske komisije št. 018-242/02 ter navaja, da njegovo pojasnilo v primeru nejasne zahteve naročnika ne bi smelo poslabšati njegovega položaja, saj je bila zahteva za pojasnilo podana nejasno in z namenom diskvalifikacije neugodnih ponudnikov.
Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v delu izbire najugodnejšega ponudnika in se ponovno preveri predložene ponudbe, pri čemer bi moral naročnik njegovi ponudbi priznati pravilnost in popolnost. Vlagatelj tudi predlaga, da Državna revizijska komisija od naročnika zahteva poročilo o izvedbi postopka ter da mu naročnik povrne stroške revizije v višini 221.176,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje te odločbe do plačila.

Naročnik je dne 1.3.2005 sprejel sklep št. 464-2/98 2003/00548, 549, 550 - BD, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v obrazložitvi sklepa o oddaji javnega naročila jasno zapisal, da vlagateljeva referenca ustreza razpisanim delom le v 1., 2. in 7. alinei točke 9.1 razpisnih pogojev, ne pa tudi ostalim alineam. Vlagatelju je bilo torej pojasnjeno, katerih konkretnih postavk predmeta javnega naročila predložena referenca ne obsega. Glede vlagateljevih navedb, da nekatere alinee točke 9.1 predstavljajo diskriminacijo ter da naj bi bile v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-1 naročnik meni, da vlagatelj ne navaja, v čem naj bi bilo nasprotje, navedbe pa so prepozne tudi z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik navaja, da je sklicevanje na razpisne pogoje iz drugih postopkov irelevantno, predložene reference pa je ocenjeval v skladu z zahtevami razpisnih pogojev v tem postopku. Po mnenju naročnika tudi vlagateljeve navedbe, da je Državna revizijska komisija v istovrstnih primerih že ugotovila, da ponudb z enakimi referencami ni mogoče šteti za nepravilne, ne ustrezajo dejanskemu stanju. Naročnik je uporabil napotek Državne revizijske komisije in posamezne ponudnike v skladu s 54. členom ZJN-1 pozval k pojasnilu predloženih referenc. Iz sklepa o začetku postopka št. 2002/00548 z dne 18.11.2003, ki ga je izdal predstojnik naročnika v skladu z 21. členom ZJN-1, izhaja, da je strokovna komisija dolžna izvesti strokovno oceno ponudb, kamor sodi tudi pridobitev dodatnih pojasnil ponudnikov v fazi ocenjevanja ponudb, zato ugotovitev, da je dodatno pojasnilo v nedovoljeni formi zahteval predsednik komisije, po mnenju naročnika ni utemeljena. Naročnik navaja, da pojasnila vlagatelja ni mogel šteti kot ustreznega, saj ne pojasnjuje predloženih referenc, čeprav je bila zahteva za pojasnitev jasna in so jo ostali ponudniki razumeli. Naročnik tako ugotavlja, da vlagatelj ni izkoristil možnosti, da pojasni, katere postavke iz točke 9.1 razpisnih pogojev so zajete v predloženi referenci, zato tudi ni izkazal interesa za dodelitev naročila. Naročnik je predložene reference ponovno preveril in ugotovil, da navedbe vlagatelja v pojasnilu ne ustrezajo dejanskemu stanju. Naročnik je ugotovil, da predložena referenca ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije v zadnji alinei točke 7.1 razpisnih pogojev ter zahtevi iz obrazca 3.c, zaradi česar je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 3.3.2005), je naročnik z dopisom št. 464-2/98 2003/00548, 549, 550 - RPP, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 7.3.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je treba odgovoriti na vprašanje, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje zahteve (v tem postopku oddaje javnega naročila izdane) razpisne dokumentacije ter posledično ali jo je mogoče obravnavati kot pravilno. Med vlagateljem in naročnikom je namreč spor, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje zahtevo po predložitvi istovrstnih referenc za priznanje kadrovske sposobnosti.

Uvodoma gre opozoriti, da je treba vprašanje izpolnjevanja pogojev presojati v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila posebej, ob upoštevanju predložene ponudbene dokumentacije in specifičnih zahtev, ki jih naročnik določi v (za vsak postopek oddaje javnega naročila posebej pripravljeni) razpisni dokumentaciji, njenih dodatkih ali pojasnilih. Dokumenti ali ugotovitve iz drugih postopkov oddaje javnih naročil in revizijskih postopkov s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila ne morejo imeti neposredne povezave niti ne morejo vplivati na presojo pravilnosti ponudb, predloženih v tem postopku. Pravilna ponudba je namreč v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, pogoj pa je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.

Ne glede na zgoraj zapisano Državna revizijska komisija opozarja, da je šlo v revizijskih postopkih, ki jih v svojem zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, za drugačni pravni položaj, saj je bilo ugotovljeno, da naročnik ni sprejel odločitve o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe na podlagi popolnoma ugotovljenega dejanskega stanja. Zato Državna revizijska komisija v navedenih revizijskih postopkih tudi ni ugotovila pravilnosti takratne vlagateljeve reference, pač pa je le ugotovila, da glede na (v takratnih postopkih oddaje javnih naročil) nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče zatrjevati nepravilnosti reference.

Pogoj predložitve referenc je naročnik določil v 5. poglavju razpisnih pogojev z navodili ponudnikom (v nadaljevanju: razpisni pogoji), kjer je med tehničnimi in kadrovskimi pogoji za priznanje sposobnosti (točka 5.3) med drugim navedel, da mora ponudnik za priznanje sposobnosti priložiti potrjeno in izpolnjeno prilogo 3c "popis istovrstnih del, ki jih je ponudnik izvedel kot glavni izvajalec (ali podizvajalec) v zadnjih treh letih". Tudi v 7. poglavju razpisnih pogojev (pogoji za ugotavljanje usposobljenosti ponudnikov) je naročnik med drugim zapisal, da morajo ponudniki kot dokazilo, s katerim dokažejo sposobnost, predložiti "reference ponudnika za istovrstna dela, ki so predmet tega razpisa, iz katerih izhaja, da je ponudnik v zadnjih treh letih izvajal in pravočasno izvedel istovrstna dela, potrjene s strani naročnikov". V obrazcu 3c, ki je predviden kot dokazilo za izpolnjevanje referenc, je naročnik določil, da mora ponudnik v njem navesti "Popis istovrstnih del, ki jih je ponudnik izvedel kot glavni izvajalec v zadnjih treh letih. (Obrazec izpolni ponudnik in mu priloži izjave oziroma potrdila navedenih naročnikov, iz katerih izhaja, da so bila dela izvedena pravočasno.)". V zvezi z načinom določitve vsebine in dokazovanja pogoja predložitve referenc za istovrstna dela gre pripomniti, da postane vsebina razpisne dokumentacije po prejemu odločitve o dodelitvi naročila aksiom (peti odstavek 12. člena ZRPJN) in da lahko v tem primeru Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje javnega naročila preveri le, ali je naročnik pogoje, opredeljene v razpisni dokumentaciji, uporabil na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji oz. ali je naročnik pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje, kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije, ter ali ga je pravilno subsumiral pod ustrezne določbe razpisne dokumentacije.

Zahtevo po predložitvi referenc za "istovrstna dela, ki so predmet tega razpisa", gre razlagati v povezavi s točko 9.1 razpisnih pogojev, v kateri je naročnik opisal predmet tega razpisa in po posameznih alineah specificiral, katere storitve mora obsegati ponudbena cena. V točki 9.1 razpisnih pogojev je naročnik navedel dela, ki so predmet tega razpisa, zato je moral za presojo, ali predložena referenca ustreza standardu "istovrstnih del, ki so predmet tega razpisa" in posledično ali je ponudnik izpolnil pogoj predložitve referenc, v postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb ugotoviti, ali referenčna dela, ki so jih ponudniki navedli v za to predpisanem obrazcu 3c, obsegajo storitve, kot so specificirane v točki 9.1 razpisnih pogojev. Kot je bilo že omenjeno lahko Državna revizijska komisija v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po prejemu odločitve naročnika o dodelitvi naročila) le preveri, ali je naročnik istovrstnost referenc presojal v skladu z opredelitvijo predmeta javnega naročila iz točke 9.1 razpisnih pogojev, ne more pa presojati, ali so posamezne postavke iz točke 9.1 razpisnih pogojev diskriminatorne oz. v nasprotju z določili 5. in 7. člena ZJN-1. Vlagateljevega zahtevka za revizijo zato v delu, ki se nanaša na domnevno diskriminatornost posameznih postavk iz točke 9.1 razpisnih pogojev, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče vsebinsko obravnavati. Če je vlagatelj menil, da so posamezne postavke točke 9.1 razpisnih pogojev, ki definirajo predmet javnega naročila in s tem tudi standard istovrstnosti referenčnih del, opredeljene v nasprotju z določili ZJN-1, bi moral v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vložiti takoj, najkasneje pa do prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila.

Presoja istovrstnosti referenčnih del (ob odsotnosti natančnejšega opisa načina predložitve in vrednotenja referenc) ne more biti prepuščena arbitrarni presoji naročnika, temveč mora temeljiti na popolno ugotovljenem dejanskem stanju, kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije. Postopek pregledovanja in vrednotenja v ponudbah predloženih referenc mora biti objektiviziran, artikuliran in preverljiv. Obrazložitev vrednotenja referenc mora biti objektivno artikulirana na način, ki omogoča naknadno preverljivost vrednotenja in medsebojno primerljivost ponudb. Iz dokumentov, ki jih naročnik izda v fazi pregledovanja in vrednotenja ponudb, mora biti jasno razvidno, katere predložene reference je naročnik upošteval in ovrednotil, zlasti pa mora biti razvidno, zakaj je za določeno referenco ugotovil, da ne ustreza zahtevam, ki jih je postavil v razpisni dokumentaciji. Glede na način določitve vsebine in dokazovanja pogoja referenc (presoja vsebine razpisne dokumentacije v tej fazi postopka, kot je bilo že zapisano, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ni več mogoča) in glede na to, da je bil naročnik v postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb dolžan popolno ugotoviti dejansko stanje in na tej podlagi opraviti objektivno presojo ustreznosti referenc, gre ugotoviti, da ZJN-1 v takem primeru predvideva institut dodatnih pojasnil. 54. člen ZJN-1 namreč naročniku omogoča, da od ponudnikov zahteva dopolnitev ali pojasnitev dokumentov, ki so jih le-ti že predložili. Ker iz reference, ki jo je vlagatelj predložil na obrazcu 3c, ni bilo jasno, ali izpolnjuje postavke iz točke 9.1 razpisnih pogojev, da bi jo bilo mogoče šteti za potrditev "istovrstnih del, ki so predmet tega razpisa", naročniku ni mogoče očitati kršitve 54. člena ZJN-1, ko je od vlagatelja zahteval dodatna pojasnila glede predložene reference.

Kljub temu, da je naročnik v dopisu št. 464-2/98 z dne 7.10.2004 vlagatelja pozval, naj pojasni, v katerih postavkah iz točke 9.1 razpisnih pogojev so zajete reference, ki jih je predložil v obrazcu 3c, vlagatelj tega ni storil. V dopisu z dne 13.10.2004 je vlagatelj le navedel, da so reference, ki jih je predložil, "v skladu z razpisno dokumentacijo in veljavnim pojasnilom naročnika pri javnem naročilu za opravljanje storitev izvedbe postopkov pridobitve nepremičnin za AC Črnivec (Peračica) - Podtabor, ki ga je naročnik izdal dne 10.3.2004" oz. "da predložena referenca pokriva vse zahteve iz razpisne dokumentacije in točke 9.1 razpisnih pogojev z navodili ponudnikom". Vlagatelj torej kljub temu, da ga je naročnik izrecno pozval k pojasnitvi, ni obrazložil, katere postavke iz točke 9.1 razpisnih pogojev njegova referenca obsega, zato tudi ni bilo mogoče ugotoviti, da je izpolnjen pogoj predložitve istovrstnih referenc. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da vlagateljevo pojasnilo ne predstavlja nedopustnega dopolnjevanja ponudbe (kot to navaja naročnik), saj vlagatelj svoje ponudbe ni dopolnjeval oz. spreminjal, pač pa gre za dejstvo, da vlagatelj na izrecen poziv naročnika v skladu s 54. členom ZJN-1 ni pojasnil, katere konkretne postavke iz točke 9.1 razpisnih pogojev vsebuje njegova referenca. Vlagateljevega splošnega odgovora, da referenca vsebuje vse postavke iz točke 9.1 razpisnih pogojev, ni mogoče šteti kot pojasnila v smislu 54. člena ZJN-1, saj ne pojasnjuje bistvenega za odgovor na vprašanje pravilnosti njegove ponudbe: ali predložena referenca izpolnjuje standard istovrstnih del. Ker na podlagi vlagateljevega pojasnila ni mogoče ugotavljati pravilnosti predloženih referenc, naročniku posledično ni mogoče očitati, da je odločitev o oddaji naročila oz. izločitvi vlagateljeve ponudbe sprejel na podlagi opustitve dolžnosti zahtevati dodatna pojasnila in ugotoviti popolno dejansko stanje.

Glede vlagateljevih navedb, da naročnikova zahteva za dodatna pojasnila tudi formalno ni v skladu s 54. členom ZJN-1, saj naj je ne bi podpisal zakoniti zastopnik naročnika, temveč predsednik strokovne komisije, pa gre ugotoviti, da prvi odstavek 21. člena ZJN-1 naročniku omogoča, da v pisnem sklepu, s katerim začne postopek oddaje javnega naročila, imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe. V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/2004) je strokovna komisija zadolžena za izvedbo posameznih nalog v postopku oddaje javnega naročila, kot je priprava in potrditev razpisne dokumentacije, odpiranje ponudb, ocenitev ponudb in podobno. Ker je strokovna komisija (če jo naročnik imenuje) zadolžena med drugim tudi za ocenitev ponudb, v postopek ocenjevanja pa sodi tudi institut dodatnega pojasnjevanja ponudb iz 54. člena ZJN-1, ni mogoče ugotoviti, da bi bil poziv predsednika strokovne komisije, ki jo je naročnik imenoval s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila, v nasprotju s pravili javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je na podlagi trditev in dokazov obeh strank ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati nepravilnega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno, zato je odločila tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18.3.2005

predsednica senata
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje, izpostava Ljubljana, Dunajska 7, Ljubljana
- Odvetnik Marko Rajčevič, Miklošičeva 13, Ljubljana
- ZIM d.o.o., Slovenska ulica 40, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran