018-271/02 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo pralnice v â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 663-05-545/02-006, z dne 22.10.2002.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25.07.2002, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo pralnice v â?? .
Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.10.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je ponudnike z Obvestilom o oddaji javnega naročila št. 663-05-545/02-006, z dne 22.10.2002, obvestil, da je izvedbo predmetnega naročila oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, ter da ima ustrezne reference, ki so primerljive s predmetom javnega razpisa.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.10.2002, zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik s ponujeno opremo ne izpolnjuje zahtevanih tehničnih karakteristik pozicij, ki so v razpisni dokumentaciji zahtevane kot obvezne in/ali minimalne (npr. za pozicijo 36.1 - električni pralni stroj je zahtevana kapaciteta 24 kg suhega perila in G-faktor 450). Pralni stroj izbranega ponudnika ima kapaciteto 22 kg suhega perila ter G-faktor 310, kar bistveno povečuje preostanek vlažnosti perila ter zmanjšuje kapaciteto sušenja in likanja. Prav tako je pri poziciji 36.3 - električni pralni stroj, namesto zahtevanega G-faktorja 450, ponujena oprema z G-faktorjem 365. Za pozicijo 37.3 - plinski likalno sušilni stroj je zahtevana delovna širina 1800 mm in premer valja 600 mm, medtem ko ima stroj izbranega ponudnika delovno širino 1900 mm in premer valja 500 mm.
Vlagatelj v nadaljevanju še dodaja, da je izbrani ponudnik kot dokazilo za priznanje referenc ponudnika navedel pralnice, ki nikakor niso primerljive s predmetom obravnavanega javnega razpisa z vidika obsega in strokovne zahtevnosti, kot je zahtevano v 11. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Vlagatelj tudi meni, da je garancija za resnost ponudbe, ki jo je priložil izbrani ponudnik pogojna in zato neveljavna.
Ob navedenih dejstvih izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije ter ne izkazuje ustreznih referenc, zato vlagatelj zahteva ponovno ocenjevanje ponudb, oziroma razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je vlagatelja z dopisom št. 663-05-545/02-008, z dne 04.11.2002, pozval k doplačilu takse. Vlagatelj je razliko takse v višini 30.000,00 SIT doplačal dne 06.11.2002.

Naročnik je dne 19.11.2002, s sklepom št. 663-05-545/02-012, zavrnil vlagateljev zahtevek kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da se je naročnikova strokovna komisija ponovno sestala, pregledala ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ponovno opravila ocenjevanje izbranega ponudnika v skladu z razpisanimi merili in sicer:
a) Merila
- Osnovno merilo bo ponudbena cena, skladno s tem merilom bodo razpisana dela oddana najcenejšemu ponudniku, ki bo oddal pravilno ponudbo in bo z dokumenti v ponudbi izkazal usposobljenost in sposobnost in mu bodo priznane reference.
- Kot dokazilo za priznanje referenc ponudnika bo strokovna komisija obravnavala največ pet dobav in montaž kuhinj, ki jih je v zadnjih treh letih izvedel ponudnik in so primerljive s predmetom tega javnega razpisa z vidika obsega in strokovne zahtevnosti del.
- Naročnik si pridržuje pravico, da lahko izjemoma izbere kot najugodnejšega ponudnika drugega ponudnika, katera ponudbena cena bo od najcenejše ponudbe odstopala do 10%, če bo v postopku vrednotenja ponudb ugotovljeno, da izbrani ponudnik ponuja opremo, ki je zaradi svojih tehnoloških, estetskih ali drugih, za uporabnika bistvenih lastnostih primernejša, kar bo strokovna komisija, ki bo naročniku predlagala izbor, pisno utemeljila.
- Naročnik si pridržuje pravico, da glede na zgoraj navedena merila in formalno pravilnost njihove ponudbe, ne odda naročila ponudniku, za katerega ima lastna ali pridobljena dokazila, da pri izvedbi prejšnjih javnih naročil ni izkazal ustreznih referenc, ker ni dosegel pričakovane kvalitete, po svoji krivdi ni spoštoval pogodbenih rokov in podobno.

b) Način uporabe meril
- Najcenejšo pravilno ponudbo, ki bo v celoti ustrezala merilom iz točke a), bo naročnik primerjal s preostalimi ponudbami, ki bodo v celoti ustrezale tem merilom in bodo od najcenejše odstopale za največ 10%. Če bo naročnik na predlog strokovne komisije ugotovil, da kateri od teh ponudnikov ponuja opremo, ki je zaradi svojih tehnoloških, estetskih ali drugih za uporabnika bistvenih lastnosti primernejša, si pridružuje pravico le-tega izjemoma izbrati kot najugodnejšega ponudnika, v nasprotnem primeru pa bo kot najugodnejši ponudnik izbran najcenejši ponudnik.
- Naročnik ponudnikom, katerih ponudbe bodo za 10% odstopale od najcenejše pravilne ponudbe, ne priznava pravice, da zahtevajo pridobitev javnega naročila na osnovi njihove predpostavke, da so ponudili opremo, ki je zaradi svojih tehnoloških, estetskih ali drugih za uporabnika bistvenih lastnosti primernejša.
Naročnik je torej kot osnovni pogoj za izbor najugodnejšega ponudnika navedel ceno. S tem je bil pogojen tudi način ocenjevanja po tehnoloških karakteristikah posameznih pozicij opreme, pomeni ne izločati, ampak ponderirati, to je nadomestiti eventualno neustrezno pozicijo z drugo (prvo najnižjo ceno konkurence).
Za osnovo projektne PZR dokumentacije je vselej vzeta neka konkretna oprema, sicer izdelan projekt ne more biti realen. Zato je tudi jasno, da se bodo ponudniki razlikovali po tehniških karakteristikah posameznih pozicij in da razpisna dokumentacija določa le osnovo, rezultat izbire ponudnika pa mora biti ugoden in primeren za naročnika.

Za vso opremo velja, da ima vsak proizvajalec svojo lestvico kapacitet in drugih performans po posameznih strojih v obliki modelov. Večina teh lestvic ni standardizirana v smislu splošne priznane tehniške uporabe. Zato je bil osnovni kriterij pri presoji ustreznosti posameznih ponudb dovolj majhno (sprejemljivo) odstopanje od karakteristik, podanih v PZR. Ne glede na to, da so posamezne karakteristike opreme, navedene v tabelah PZR kot minimalne in obvezne, mora pri ocenjevanju ponudbe prevladati in veljati prej navedeni kriterij tolerance in/ali sprejemljivosti. Če na primer neka karakteristika odstopa za 10%, se lahko projektant odloči (preračuna) ali je to še v okviru zahtev. Brez upoštevanja tolerančnega polja bi bila primerjava ponudnikov nekorektna oziroma bi bila to samo primerjava tehničnih performans.

36.1 električni pralni stroj
- Pritožba na zahtevani karakteristiki: kapaciteta 24 kg in G-faktor 450.
- Vlagatelj navaja, da sta karakteristiki v ponudbi izbranega ponudnika: 22kg in G-faktor 310.

a) kapaciteta
- Na tej poziciji je razlika v kapaciteti 2 kg (od 24 kg), kar je 8%.
- Skupna kapaciteta pralnih strojev izbranega ponudnika je: 2x22+16+33=93kg.
- Skupna kapaciteta pralnih strojev vlagatelja je: 2x24+15+32=95kg.
- Razlika v celotni kapaciteti je 2kg, kar je 2%, ugotovljena razlika je sprejemljiva.

b) G-faktor
- Ugotovi se, da je vlagatelj navedel napačen podatek; G-faktor na poz. 36.1 je v ponudbi izbranega ponudnika naveden v višini 350 in ne 310.
- Podatek 350 je naveden v "Tehnične karakteristike ponujene opreme" izbranega ponudnika in se razlikuje od podatka v priloženem prospektu, ki je 310.
- Priloženi prospekt ne sledi nujno dejanskemu tehniškem razvoju proizvajalca (kar na prospektu tudi piše) in da je veljaven priložen tekst, ki prospekt dopolnjuje, za kar seveda jamči ponudnik.
- V načelu je pravilna vlagateljeva trditev, da G-faktor vpliva na preostanek vlage v perilu in je torej merodajni kriterij preostanek vlage (in ne G-faktor sam po sebi). V PZR sta navedena oba podatka: G-faktor in preostanek vlage v %; sklic na G-faktor ima pomen, če ponudnik ne navede podatka o preostanku vlage. Oba ponudnika sta navedla preostanek vlage. Kot dodatni argument služi tudi to, da oba ponudnika navajata po posameznih modelih različne G-faktorje in podobne preostanke vlage.
- V PZR je preostanek vlage naveden v višini: 46%.
- Preostanek vlage pri izbranem ponudniku je od 48-53%.
- Razlika je 2% preostanka vlage v perilu, ugotovljena razlika je sprejemljiva.

36.3 električni pralni stroj
- Pritožba na zahtevano karakteristiko G-faktor 450.
- Vlagatelj navaja, da je karakteristika v ponudbi izbranega ponudnika - G-faktor 365.
- Preostanek vlage po PZR je 46%, pri izbranem ponudniku pa 48-50%.
- Razlika je 2%; ugotovljena razlika je sprejemljiva.

37.3 plinsko likalno - sušilni stroj
- Pritožba na zahtevane karakteristike valja: delovna širina 1800mm, premer valja 600 mm.
- Vlagatelj navaja, da so karakteristike v ponudbi izbranega ponudnika: delovna širina 1900 mm in premer valja 500 mm.
- Podatki so pravilni, ponujeni likalno-sušilni stroj izbranega ponudnika ima navedene karakteristike, ki so praktično boljše od zahtevanih s PZR.
- Delovna širina je večja za 100 mm, kar ni pomanjkljivost, temveč prednost.
- Premer valja je 500 mm, kar ustreza preračunani celoviti karakteristiki stroja (kapaciteta, kakovost).
- Stroj ima širši razpon regulacije hitrosti in večjo nazivno kapaciteto od zahtevane.
- V okviru svoje ponudbene cene je dodal integrirano vzdolžno zlagalko, ki se v PZR zaradi stroškov investicije ni predvidela, zato se mu ni štela v dobro.


Komisija je obravnavala revizijske navedbe vlagatelja po tehniških kriterijih izključno na osnovi kriterija ali je ponujena oprema za naročnika ustrezna glede na zahteve, postavljene s PZR.

Izbrani ponudnik je v skladu z razpisnimi pogoji navedel 5 referenc za opremo pralnice, in sicer reference Ministrstva za â?? (â?? -9 mio SIT), â?? (vrednost 10 mio SIT), â?? (9 mio SIT), â?? (13 mio SIT) in â?? (17 mio SIT). Za vse reference je izbrani ponudnik priložil ustrezna potrdila uporabnikov objektov. Vseh pet referenc je primernih in ustreznih.

Tudi garancija za resnost ponudbe ... , z dne 04.10.2002, ki jo je predložil izbrani ponudnik, je ustrezna (10% pon. cene). Vsebina le-te je identična vsebini v obr. IV/20 in ni pogojna.

Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema obvestila pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj skladno s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (dokument z dne 29.11.2002) in ponovno poudarja, da izbrani ponudnik ni oddal pravilne ponudbe in da ne izkazuje primernih in ustreznih referenc. Izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih karakteristik pozicij, ki so v razpisni dokumentaciji zahtevane kot obvezne in/ali minimalne. Za pozicijo 36.1 je zahtevana kapaciteta 24 kg in G-faktor 450. Pralni stroj ponudnika ima kapaciteto 22 kg in G-faktor 310, kar je razvidno iz vseh ažuriranih prospektov proizvajalca opreme - â?? . G- faktor in čas centrifugiranja sta bistvenega pomena za preostanek vlage v perilu v %, kar pomeni, da sam preostanek vlage v % ne more biti neodvisen od G-faktorja oziroma samo podatek o preostanku vlage ne more biti merodajen kriterij. V sami formuli za izračun G-faktorja imajo odločilni pomen premer bobna in število vrtljajev bobna, kar dokazuje razlog, zakaj imajo različni modeli različne G-faktorje glede na konstrukcijo stroja. Pri poziciji 36.3 je izbrani ponudnik namesto zahtevanega G-faktorja 450 ponujen stroj z G-faktorjem 365. Pri poziciji 37.3 je zahtevana delovna širina 1800 mm in premer valja 600 mm ter kapaciteta 50/kg/uro pri 50% vhodni vlažnosti perila, specifični teži tkanine 180 gr/m2 in 80% izkoriščenosti stroja. Ponujeni likalnik ima delovno širino 1900 mm, premer valja 500 mm ter kapaciteto 60kg/uro, ki nikakor ni večja nazivna kapaciteta od zahtevane, saj je na prospektu proizvajalca sicer navedena kapaciteta 60 kg/uro z opombo, da je ta vrednost le orientacijska ter da so dejanske kapacitete odvisne od preostanka vlage v perilu, vrste perilaâ??. Izbrani ponudnik je navedel neustrezne in neresnične reference, saj v navedenih objektih (razen v primeru Ministrstva za â??), v zadnjih treh letih za tovrstno opremo v navedenih vrednostih ni bilo javnih razpisov.

Naročnik je na podlagi 17. člena ZRPJN, dne 05.12.2002, odstopil Državni revizijski komisiji vso dokumentacijo skupaj s svojim mnenjem, v katerem se sklicuje na sklep s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, presoji utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik ponudil neustrezne in/ali neprimerne ter neresnične reference, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik, v zvezi s predložitvijo referenc ravnal natanko z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v 8. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (priznanje usposobljenosti in sposobnosti) zapisal: "Naročnik bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev", in med njimi v 11. točki, "da predloži seznam petih (5) večjih objektov, ki jih je opremljal v zadnjih 3 letih (reference)". V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil obrazec "obr. IV/11", v katerega so morali v vnaprej predvidene rubrike ponudniki vpisati pet "večjih primerljivih objektov zavodov za varstvo starejših občanov, VDC-jev, bolnišnic ali podobno, opremljenih v zadnjih treh letih", in sicer pogodbenega partnerja, vrsto opreme, čas realizacije in vrednost pogodbe. Naročnik je z obrazcem ponudnike izrecno opozoril, da morajo ponudniki k navedenim referencam priložiti dokazila naročnikov, saj v nasprotnem primeru reference ne bodo priznane.
Izbrani ponudnik je obrazec "obr. IV/11" pravilno izpolnil z navedbami petih referenčnih objektov "opreme pralnic perila" in vrednostjo pogodb, izvedenih od leta 1999 naprej. Prej navedenemu obrazcu je za vsako od vpisanih referenčnih objektov priložil tudi (podpisana in žigosana) dokazila (vseh petih) naročnikov.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sprejel podatke o izkazanih referencah, ki so mu jih ponudili ponudniki (tudi izbrani ponudnik), ZJN-1 pa od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih in/ali obsegu bo naročnik preverjal podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbah, sodi namreč v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku presoja le zakonitost postopka izbire najugodnejšega ponudnika in/ali oddaje javnega naročila (prvi odstavek 4. člena ZRPJN). V skladu z veljavno zakonodajo se torej Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila. Za samo vsebinsko presojo naročnikovih poslovnih odločitev, v kolikor le-ta niso v nasprotju z omejitvami predpisov o javnih naročilih, pa Državna revizijska komisija ni pristojna.

Ravno tako ni utemeljena vlagateljeva navedba v tistem delu revizijskega zahtevka, ki se nanaša na po njegovem mnenju (s strani izbranega ponudnika) nepravilno predloženo garancijo za resnost ponudbe. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije je naročnik v 8. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (priznanje usposobljenosti in sposobnosti) zapisal: "Naročnik bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev", in med njimi v 20. točki, "da predloži garancijo za resnost ponudbe". V 12. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik zapisal: "Ponudnik mora za resnost ponudbe predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe, ki mora glasiti na 10% ponujene vrednosti. Dokument mora biti skladen z vzorcem (obr.-IV20). Garancija za resnost ponudbe mora biti v veljavi 90 dni po roku določenem za predložitev ponudb, z možnostjo podaljšanja na zahtevo uporabnika garancije. V primeru, da ponudnik ni predložil garancije za resnost ponudbe, se njegova ponudba kot nepravilna obvezno izloči iz nadaljnjega postopka". Izbrani ponudnik je (tudi) s predloženo garancijo za resnost ponudbe (ki jo je izdala ... ) ravnal popolnoma v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisno dokumentacijo in zahtevan dokument predložil tako v zahtevani vsebini ter v zahtevani višini zneska (1.267.080,00 SIT), kot tudi v zahtevani obliki (dokument je popolnoma skladen z naročnikovim obrazcem "obr.IV/20").

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni bila v celoti predložena v skladu z naročnikovimi tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, utemeljen.
V zvezi s tem, vlagatelj očita naročniku, da izbrani ponudnik s ponujeno opremo ne izpolnjuje zahtevanih tehničnih karakteristik pozicij, ki so v razpisni dokumentaciji zahtevane kot obvezne in/ali minimalne, in sicer v postavkah 36.1 - električni pralni stroj, 36.3 - električni pralni stroj in 37.3 - plinsko likalno sušilni stroj.
Naročnik je v razpisno dokumentacijo vključil tudi dokument - tehnološki projekt pralnice perila, del katerega je tudi (točka D) popis opreme za javni razpis.. V poziciji 36.1 (električni pralni stroj ) je naročnik (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) med tehničnimi karakteristikami električnega pralnega stroja (med drugim) zapisal, da je kapaciteta le-tega 24 kg suhega perila, z višino G-faktorja 450 in s 46 % ostankom vlažnosti. V poziciji 36.3 (električni pralni stroj) je med tehničnimi karakteristikami med drugim zahteval G-faktor 450 ter 46% ostanek vlažnosti. Ravno tako je naročnik v poziciji št. 37.3, za plinsko likalno sušilni stroj (med drugim ) zahteval, da ima slednji delovno širino 1800 mm in premer valja 600 mm.

Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da le-ta ni v celoti sledil prej navedenim zahtevam iz razpisne dokumentacije, čemur ne oporeka niti naročnik. Naročnik namreč sam priznava (v sklepu s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil), kar v celoti potrjuje ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik v poziciji 36.1 (električni pralni stroj), ponudil namesto kapacitete, ki jo je zahtevala razpisna dokumentacija (24 kg), kapaciteto 22 kg. Ravno tako iz ponudbe izbranega ponudnika za obravnavano pozicijo izhaja, da izbrani ponudnik ni ponudil s strani naročnika zahtevanega G-faktorja v višini 450 (ostanek vlage 46%), temveč v višini 350 - ostanek vlage 48-53% (res je sicer, da iz specifikacije izbranega ponudnika za predmetno pozicijo izhaja G-faktor 350, iz priloženega prospekta pa G-faktor 310, vendar pa navedeno ni relevantno in ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije glede predmetne revizijske navedbe). Ravno tako izbrani ponudnik ni v celoti sledil zahtevam, ki jih je naročnik postavil v poziciji 36.3 (električni pralni stroj), kjer je namesto zahtevanega G-faktorja 450 (ostanek vlage 46%), ponudil G-faktor 365 (ostanek vlage 48-50%). Pregled ponudbe izbranega ponudnika v postavki 37.3 (plinski likalno-sušilni stroj) pokaže, da je izbrani ponudnik namesto zahtevane delovne površine stroja, v izmerah1800 mm in premera valja 600 mm, ponudil delovno dolžino valja v izmeri 1900 mm in premer valja 500 mm.

Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točneje v 7. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) zapisal, da mora ponudnik ponuditi vsa razpisana dela iz celotnega razpisa na način kot ga je predvidel naročnik.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ponudba izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil zakona. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi subjektivni presoji. Naročnik pa je (kot že navedeno) v obravnavanem primeru tudi v razpisni dokumentaciji opozoril ponudnike, da mora ponudnik ponuditi vsa razpisana dela iz celotnega razpisa na način kot ga je predvidel naročnik
Sprejeti stališče po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije (v slednji bi lahko naročnik, ravno v izogib obravnavani navedbi, zahtevane tehnične karakteristike predvidel v razponu - na primer G-faktor od 350 do 450), odločal in/ali določal, kdaj se šteje neka konkretna ponudba za pravilno (in pri tem štel neizpolnjevanje lastnih zahtev iz razpisne dokumentacije celo za prednost), pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve drugega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1).

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, pri tem pa mora skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN upoštevati ugotovitve iz te odločitve.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 12. 12. 2002

Natisni stran