018-269/02 Občina Hrpelje-Kozina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za prevoz osnovnošolskih otrok v občini â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??, ki ga zastopa â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen in se potrdi sklep naročnika št. 022-1-4/2002-57, z dne 25.11.2002.

2.) Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3.)Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29.08.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Dne 30.08.2002 je sklenil pogodbe o prevozu osnovnošolskih otrok v občini â?? s tremi prevozniki (â?? , ... , in â?? , in sicer od 02.09.2002 do podpisa pogodbe z izvajalcem izbranim v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št.39/00, 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).

Vlagatelj je dne 07.11.2002 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 06.11.2002) v katerem navaja, da je naročnik v Uradnem listu RS št. â?? , z dne â?? , objavil javni razpis za prevoze osnovnošolskih otrok v Občini â?? . Vlagatelj je dne 20.08.2002 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila pri naročniku in v nadaljevanju tudi pri Državni revizijski komisiji. Revizijskemu zahtevku je bilo ugodeno dne 16.09.2002, in naročnik bi moral izvesti ponovni javni razpis čimprej, oziroma skladno z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in naročnikovim Pravilnikom o oddaji naročil majhnih vrednosti (v nadaljevanju: Pravilnik). Naročnik je samovoljno zavlačeval z izvedbo že tretjega javnega razpisa in ga šele 25.10.2002 objavil v Uradnem listu. Naročnik je vlagatelju dne 29.10.2002 posredoval povabilo k oddaji ponudbe in istega dne je vlagatelj prevzel razpisno dokumentacijo pri naročniku.
Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da bo oddaja javnega naročila trajala od 01.01.2003 do 30.06.2003, kar pomeni, da je naročnik po postopku oddaje naročil male vrednosti oddal javno naročilo za obdobje od 02.09.2002 do 31.12.2002. Po vlagateljevih izračunih naj bi javno naročilo presegalo vrednost 10.000.000,00 SIT.
Glede oddaje javnega naročila male vrednosti za obdobje od 02.09.2002 do 31.12.2002, vlagatelj ugotavlja še, da Pravilnik ne velja v primerih, ki jih navaja 4. člen. Četrta alinea 4. člena določa, da se Pravilnik ne uporablja v primeru, če nastopijo utemeljeni razlogi, ki jih ni mogoče predvideti in ki časovno ne dopuščajo, da se izvede postopek zbiranja ponudb ali drugačnega načina preverjanja stanja na trgu. Navedena določba je v nasprotju z 134. členom ZJN-1, ki določa, da mora naročnik dokler ne sprejme predpisa iz 25. člena ZJN-1, oddajati naročila malih vrednosti skladno z ZJN-1. Določbe iz četrte alinee 4. člena Pravilnika, naročnik ne bi smel upoštevati, saj je imel naročnik dovolj časa, da bi izvedel postopek oddaje naročila, in sicer od 21.08.2002 (ko je bil vložen zahtevek za revizijo) pa do 02.09.2002, ko so se pričeli izvajati prevozi šoloobveznih otrok.
Skladno z 8. členom Pravilnika bi moral naročnik za naročila II. in III. skupine, ki zajemajo vrednosti od 20.000,00 SIT pa do 5.000.000,00 SIT, preveriti stanje na trgu in sicer s postopkom, ki se začne na podlagi sklepa o začetku postopka oddaje naročila, skladno s 6. členom Pravilnika. Hkrati bi moral naročnik, skladno s 7. členom Pravilnika, izdelati razpisno dokumentacijo, da bi ponudnik na njeni osnovi pripravil pravilno ponudbo. Glede na to, da vlagatelju naročnik Pravilnika ni hotel posredovati, vlagatelj sumi, da slednjega ni sprejel Občinski svet naročnika, kateri je po 16. členu statuta pristojen za sprejemanje aktov. Vlagatelj zato zahteva, da se preveri ali je bil Pravilnik sprejet po pravni poti, hkrati pa se sprašuje, na kakšni pravni podlagi je naročnik oddajal naročila male vrednosti od 12.01.2001 naprej, če je pravilnik sprejel šele 31.01.2002. Vlagatelj predlaga, da se skladno z 11. členom ZRPJN zadržijo vse aktivnosti naročnika v zvezi z obravnavanim postopkom oddaje predmetnega naročila, da se zahtevku ugodi in v celoti razveljavi predmetni postopek, vlagatelju pa povrne stroške revizijskega postopka in poslovno škodo, ki mu je nastala zaradi neupoštevanja ZJN-1.

Vlagatelj je po naročnikovem pozivu za dopolnitev revizijskega zahtevka (dokument št. 022-1-4/2002-48, z dne 14.11.2002), v katerem ga je slednji pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s kršitvami ter dejstvi in dokazi s katerimi kršitve utemeljuje, dne 18.11.2002 (dokument št. DK/dk-2053/1-2002, z dne 15.11.2002), naročniku posredoval dopolnitev zahtevka za revizijo. V le-tem povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in še podrobneje pojasnjuje kako je izračunal celotni znesek obravnavanega naročila male vrednosti, ki naj bi po njegovem mnenju presegel vrednost 8.000.000,00 SIT (in po njegovem izračunu znašal 10.000.000,00 SIT). Vlagatelj je ponovno poudarja, da je naročnik na ta način presegel zakonsko določen znesek 8.000.000,00 SIT in bi moral oddati predmetno naročilo po postopku, ki ga določa ZJN-1.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom št. 022-1-4/2002-57, z dne 25.11.2002, zavrgel kot prepozen. V obrazložitvi slednjega navaja, da je Državna revizijska komisija s svojim sklepom, št. 018-193/02-22-1692, z dne 17.09.2002, v celoti razveljavila javno naročilo prevozi šolskih otrok v Občini â?? , zato je naročnik pripravil nov razpis in ga objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â?? . Zaradi narave šolskih prevozov in časovne stiske, v kateri se je znašel, je naročnik v skladu z določilom 4. člena Pravilnika izbral izvajalce prevozov in z njimi, dne 30.08.2002, sklenil ustrezne pogodbe. Izbrani izvajalci so prevoze začeli opravljati dne 02.09.2002.
ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. V teoriji je prevladalo mnenje, da z iztekom zadnjega subjektivnega roka poteče rok za vložitev zahtevka za revizijo tudi za tiste sicer aktivno legitimirane osebe, ki niso prejele obvestila o dodelitvi naročila. Glede na dejstvo, da je naročnik z izbranimi izvajalci, zaradi časovne stiske v skladu z določili pravilnika sklenil neposredne pogodbe za predmetno javno naročilo dne 30.08.2002, se šteje, da je osemdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel dne 09.09.2002. Glede na zatrjevanje vlagatelja, da mu je kršitev povezana z domnevno prekoračitvijo zneska 8.000.000,00 SIT postala znana dne 28.10.2002, ko je dvignil razpisno dokumentacijo, je potrebno ugotoviti, da mu je glede na objavo javnega razpisa v Uradnem listu št. â??, z dne â?? , postala znana že tedaj. Četudi bi naročnik sprejel stališče, da je osemdnevni rok za vložitev revizijskega zahtevka čisti subjektivni rok, bi se le-ta iztekel dne 04.11.2002, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil dne 06.11.2002. Glede na dejstvo, da je bil zahtevek v vsakem primeru, za vsako od očitanih kršitev vložen po roku določenem v prvem odstavku 12. člena ZRPJN, je bilo treba revizijski zahtevek kot prepozen zavreči. Naročnik priglaša odvetniške stroške v višini 100.000,00 SIT z DDV.

Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom št. DK/dk-2151/1, z dne 28.11.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 04.12.2002, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo skupaj s svojim mnenjem. V njem vztraja pri navedbah iz sklepa, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel in še dodaja, da je bil zaradi časovne stiske, v katero je zašel zaradi napak pri razpisu, prisiljen ravnati v skladu s 4. členom Pravilnika. Javno naročilo je razdelil v tri zaokrožene celote in naročilo oddal trem različnim izvajalcem. Izvajalce je izbral na podlagi najugodnejših ponudb, ki so bile oddane v postopku razveljavljenega postopka oddaje javnega naročila za prevoze osnovnošolskih otrok v občini â?? , ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? . Dejstvo, da je naročnik oddal naročilo, je bilo vlagatelju znano najkasneje 02.09.2002, ko so se začeli opravljati prevozi. Ugotovitev vlagatelja, da je naročnik (domnevno) prekoračil limit 8.000.000,00 SIT, pa je vlagatelju postala znana z dnem objave ponovljenega javnega razpisa v Uradnem listu, dne â?? . Glede na dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo v vsakem primeru vložen po roku, določenem v prvem odstavku 12. člena ZRPJN, ga je naročnik zavrgel kot prepoznega.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa je naročnik, dne 29.08.2002, sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega naročila male vrednosti. Takoj naslednji dan - dne 30.08.2002 je naročnik, ne da bi ponudnikom posredoval obvestilo o oddaji naročila, sklenil pogodbe s tremi prevozniki. V tem času je bil v teku revizijski postopek (ki ga je ravno tako vložil isti vlagatelj) oddaje javnega naročila za prevoz osnovnošolskih otrok v občini â?? , ki ga je naročnik objavil v Uradnem listu RS št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? . Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-193/02-22-1692, z dne 16.09.2002 vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.

Zakon torej določa, da je po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo 8 dni. Rok je prekluziven in začne teči od prejema obvestila o oddaji javnega naročila, oziroma (če je ponudnik od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1) od prejema obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila.
Rok za vložitev revizijskega zahtevka je hkrati tudi subjektivni rok, torej rok, ki se računa od tistega časovnega trenutka (od prejema obvestila o dodelitvi naročila), ko je upravičena oseba (vlagatelj je skladno z 9. členom ZRPJN aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo) zvedela za določen dogodek, od katerega dalje teče rok oziroma ko je dobila možnost opraviti procesno dejanje, vezano na rok.
V obravnavanem primeru se postavi vprašanje, kako določiti rok za vložitev zahtevka za revizijo vlagatelju, ki ni prejel obvestila o dodelitvi naročila (naročnik slednjega, niti vseh ostalih dokumentov, ki jih je dolžan sprejeti v skladu z ZJN-1, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sploh ni izdal).
Obravnavanega problema ne bi bilo, če bi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, preden je naročnik sklenil pogodbe z "izbranimi" ponudniki. Po odločitvi o dodelitvi naročila pa je, kot rečeno določen subjektivni rok, torej osem dnevni rok, ki se računa od trenutka, ko je upravičena oseba prejela obvestilo o dodelitvi naročila.
Če bi v predmetni zadevi zavzeli stališče, da z iztekom "zadnjega subjektivnega roka" poteče (tudi) rok za vložitev zahtevka za revizijo tudi za tiste aktivno legitimirane osebe, ki niso prejele obvestila o dodelitvi naročila, bi glede na dejstvo, da naročnik obvestila o dodelitvi naročila ni izdal, in ob upoštevanju, da je naročnik (vse tri) pogodbe sklenil dne 30.08.2002, lahko šteli, da je osemdnevni rok potekel dne 09.09.2002. Prej opisano stališče je ob upoštevanju načela hitrosti (3. člen ZRPJN), ki je eno temeljnih načel, na katerih temelji pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja, tudi najbolj smiselno. Uveljavitev načela hitrosti je namreč pogojena s samo naravo javnih naročil. Oddaja javnih naročil pomeni sklepanje vsakodnevnih pogodb in oddajanje investicij in je zato bolj ali manj nujen pogoj za izvajanje dejavnosti naročnika. Načelo hitrosti je zagotovljeno v posameznih pravilih ZRPJN, med njimi tudi v kratkih rokih.

Četudi Državna revizijska komisija v obravnavani revizijski zadevi zavzame stališče, da se osem dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo šteje od dne "ugotovljene kršitve" dalje, bi se rok, glede na to, da je bil (nov) javni razpis za oddaje javnega naročila za prevoz osnovnošolskih otrok v občini â?? objavljen v Uradnem listu RS, št â??, dne â?? , iztekel dne â?? . Celo če bi se rok za vložitev revizijskega zahtevka štel od dne, ko je vlagatelj z naročnikovo kršitvijo v tem postopku z dopisom seznanil Urad za javna naročila (dokument št. DK/dk-1942/1-46-2002, z dne 28.10.2002), katerega je v vednost prejela tudi Državna revizijska komisija, bi se rok iztekel dne 05.11.2002, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil (šele) dne 06.11.2002.

Iz zgoraj navedenega sledi, da je vlagateljev zahtevek za revizijo, ki jo je vlagatelj naročniku poslal s priporočeno pošto dne 06.11.2002 in jo je naročnik prejel dne 07.11.2002, v vsakem primeru vložen prepozno ter ga kot takšnega po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen in potrdila naročnikov sklep št. 022-1-4/2002-57, z dne 25.11.2002.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.

Kar zadeva s strani naročnika priglašene stroške, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz sklepa, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ne izhaja, da ga je sestavil odvetnik â?? (na listini ni ne žiga ne podpisa odvetnika), pooblastilo pa je naročnik predložil Državni revizijski komisiji (šele) dne 09.12.2002 (torej 14 dni po odločitvi naročnika v obravnavani revizijski zadevi).
Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija meni, da gre v tem primeru za stroške, ki so povezani z opravili, ki sodijo v okvir naročnikovih rednih pristojnosti, določenih z zakonom, in katere je naročnik dolžan opraviti na podlagi 16. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da je s svojim ravnanjem pri oddaji predmetnega javnega naročila storil dejanje, ki je v 1. točki prvega odstavka 131. člena ZJN-1 definirano kot prekršek (za katero se naročnika kaznuje z denarno kaznijo od 100.000,00 SIT do 1.000.000,00 SIT, odgovorno osebo naročnika pa z denarno kaznijo do 300.000,00 SIT), to je dejanje naročnika, če odda naročilo brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča, ali ga odda po postopku, ki ga zakon ne določa (2.člen, 18. do 20. člen, 84. člen, 85. člen, 89., 90. člen, 96. do 98. člen in 111. člen).



POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16. 12. 2002

Natisni stran